Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Snemanje telefonskih klicev z namenom zagotavljanja varnosti zaposlenih

+ -
Datum: 30.09.2022
Številka: 07120-1/2022/340
Kategorije: Pravne podlage, Privolitev, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vašo prošnjo za mnenje o dopustnosti snemanja telefonskih klicev tretjih oseb, kjer dodatno opisujete protokol ukrepov v primerih nasilja in groženj v povezavi z zadevnim snemanjem. Pojasnjujete nam, da v zadnjem času vaši zaposleni opažajo vedno večje število verbalnega nasilja in resnih groženj preko telefona in drugih elektronskih dostopov s strani tretjih oseb, glede česar bi, po vašem mnenju, na podlagi 23. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu kot delodajalec, uvedli snemanje telefonskih pogovorov za namen zavarovanja zaposlenih pred nasiljem tretjih oseb. Zanima vas, ali bi omenjena določba v povezavi z določbo devetega odstavka 147. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, zadostovala kot ustrezna pravna podlaga za uvedbo takšnega snemanja.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

1.     Podlage, pogoji in omejitve snemanja telefonskih klicev so kot specialna zakonodaja na tem področju urejeni v Zakonu o elektronskih komunikacijah (glej 147. člen ZEKom-1). Za nadzor nad tem področjem je pristojen organ AKOS in ne IP.

2.     Iz vaših navedb ni razbrati, da bi bili izpolnjeni pogoji za splošno snemanje telefonskih klicev vseh tretjih oseb, vendar je presoja stvar vaše odgovornosti.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru mnenja ne sme, niti ne more presojati ustreznosti protokola izvajanja snemanja, ki ga opisujete v vašemu zaprosilu, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov oz. namesto upravljavca v mnenju presojati ustreznosti oz. zakonitosti izbrane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj je to odgovornost in naloga izključno konkretnega upravljavca.

 

Pri tem pojasnjujemo, da so podlage, pogoji in omejitve snemanja telefonskih klicev, kot specialna zakonodaja na tem področju, urejeni v Zakonu o elektronskih komunikacijah[1] (ZEKom-1; glej 147. člen). Ta zakon načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev brez privolitve uporabnika ali zakonske podlage. V sedmem odstavku 147. člena ta zakon določa, da je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija. Isti člen v 8. odstavku še določa, da mora biti obvestilo o snemanju dano po istovrstnem mediju in v enaki obliki, kakor poteka snemana komunikacija.

 

V skladu z devetim odstavkom 147. člena ZEkom-1 je, ne glede na določbe petega odstavka istega člena, snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih podatkov iz prvega odstavka istega člena dovoljeno tudi v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Glede na to, da vaš zdravstveni zavod sodi med javne zdravstvene zavode, bi tako v delu vašega delovanja lahko spadali med organizacije, ki jih ta omenjena določba ZEkom-1 zajema, a vendar le za izvajanje reševanja in pomoči oz. drugih nalog iz omenjene določbe. V zvezi s tem pa IP še poudarja, da ni dopustno snemati klicev na vse številke znotraj takšne organizacije, ampak le tiste, ki so neposredno namenjeni izvajanju nalog, naštetih v devetem odstavku 147. člena. Po mnenju IP pa splošna telefonska številka ne sodi med takšne številke, saj ni namenjena izvajanju  nalog reševanja in pomoči oziroma nudenju nujne medicinske pomoči, zato splošno snemanje klicev na to številko po mnenju IP na tej pravni podlagi ne bi bilo dopustno. 

 

Iz vašega zaprosila za mnenje tudi izhaja, da želite vzpostaviti snemanje klicev zaradi verbalnega nasilja in resnih groženj preko telefona s strani klicateljev zoper vaše zaposlene, ob tem pa smatrate vašo dolžnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, kot zadostno pravno podlago, ki jo zahteva deveti odstavek 147. člen ZEkom-1. IP v zvezi s tem poudarja, da zgolj obstoj možnosti, da bi lahko šlo za neprimeren klic, ne pomeni, da bi bilo zato dopustno snemati vse klice na določeno številko izven zgoraj opredeljenih zakonskih okvirjev, saj bi s tem snemanju izpostavili tudi vse tiste klicatelje, ki se vedejo primerno in ne izrekajo groženj ali na kakršenkoli način neprimerno komunicirajo.

                                                                                                                                           

IP še opozarja, da je treba pri določitvi roka hrambe upoštevati načelo omejitve shranjevanja iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim so lahko osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

 

Upoštevaje zgoraj navedeno še pojasnjujemo, da IP sicer ni pristojen za nadzor zakonitosti snemanja telefonskih klicev. Za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb ZEKom-1 (tudi v delu, ki se nanaša na snemanje telefonskih klicev) je (razen izjemoma, kjer je v zakonu določeno drugače) pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Predlagamo vam, da se z morebitnimi dodatni vprašanji na to temo obrnete na njih (info.box@akos-rs.si).   

Glede obdelave osebnih podatkov v zvezi s snemanjem telefonskih klicev, ki se dotikajo podobnih vprašanj kot je vaše, pa vas napotujemo še na naša neobvezujoča mnenja in smernice, ki jih je IP že izdal ter so vam lahko v pomoč pri odgovoru na nekatere izpostavljene dileme iz vašega vprašanja:

-       Mnenje št. 07120-1/2022/147 z dne 10. 5. 2022 glede snemanja telefonskih klicev za namen naročanja na zdravstvene storitve;

-       Mnenje št. 07120-1/2020/117 z dne 27.02.2020 glede snemanje klicev v sprejemni urgentni ambulanti;

-       Mnenje št. 07120-1/2021/424 z dne 25 .8. 2021 glede snemanja telefonskih klicev in določitev roka hrambe posnetkov;

-       Smernice IP o snemanju telefonskih klicev: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_snemanju_telefonskih_klicev.pdf.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                               

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

[1] Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M