Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prijava po Zakonu o zaščiti prijaviteljev

+ -

Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri; https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023016.pdf), ki je začel veljati 22. 2. 2023, celovito in sistematično ureja področje prijave in obravnave kršitev, zaznanih v delovnem okolju, in zaščito prijaviteljev v primeru povračilnih ukrepov delodajalca. Z omenjenim zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Zakon uvaja sistem vzpostavitve notranjih in zunanjih poti za prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, za katere so posamezniki izvedeli v okviru svojega delovnega okolja, ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečitev ali odpravo povračilnih ukrepov, ki so jih prijavitelji deležni zaradi podane prijave.

Kdo je prijavitelj, ki je zaščiten v skladu z ZZPri?

  • Prijavitelj ali prijaviteljica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.
  • Delovno okolje je sedanje ali preteklo delovno in podobno razmerje v zasebnem ali javnem sektorju, v okviru katerega posameznik pridobi informacije o kršitvi in v okviru katerega bi lahko tak posameznik utrpel povračilne ukrepe, če bi tako kršitev prijavil.
  • Delovno in podobno razmerje je delovno razmerje, lahko pa tudi razmerje zunaj delovnega razmerja, če gre za prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno delo, študentsko delo, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, kot tudi vsako drugo sodelovanje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, ali delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo, ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja oziroma s pogajanji pred podpisom pogodbe.

Prijavitelj je do zaščite po ZZPri upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične, in je podal notranjo prijavo, zunanjo prijavo ali javno razkril informacije o kršitvah v skladu z določbami ZZPri.

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

  • notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
  • notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati,
  • prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

ZZPri je določil 24 organov za zunanjo prijavo, ki so pristojni za obravnavo prijavljene kršitve glede na njihove pristojnosti in naloge, in sicer na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih.

 Pri Informacijskemu pooblaščencu sta kot uradni osebi za zunanjo prijavo imenovani:

  • Maja Marič Mrdaković, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov;
  • Alenka Žaucer, samostojna svetovalka Pooblaščenca.

Za sprejem in obravnavo zunanjih prijav oziroma so kot uradna oseba pri IP določene vse nadzorne osebe. Seznam nadzornih oseb je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/o-poobla%C5%A1%C4%8Dencu/zaposleni/dr%C5%BEavni-nadzorniki).

Kršitve po ZZPri s področja pristojnosti Informacijskega pooblaščenca lahko prijavite na naslednje načine in naslove:

  • po e-pošti na naslov: zvizgac@ip-rs.si;
  • pisno po pošti na naslov Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Prijava po ZZPri«;
  • na telefonsko številko: 01 230 9730 (ob začetku pogovora navedite, da gre za prijavo po tem zakonu; telefonski klici se ne snemajo);

ali pa se osebno, po predhodni najavi s pojasnilom da gre za prijavo po ZZPri, oglasite v prostorih IP v času uradnih ur (od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro).

Informacijski pooblaščenec obravnava tudi anonimne prijave kršitev po ZZPri. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas uradna oseba lahko kontaktira.

Sprejem, evidentiranje in obravnava zunanje prijave pri Informacijskemu pooblaščencu so podrobneje urejeni v Navodilu Informacijskega pooblaščenca o obravnavi zunanje prijave po Zakonu o zaščiti prijaviteljev.

Organi za zunanjo prijavo so taksitivno našteti v 14. člen ZZPri:

  1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
  2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
  3. Agencija za varstvo konkurence,
  4. Agencija za varnost prometa,
  5. Agencija za zavarovalni nadzor,
  6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
  7. Banka Slovenije,
  8. Državna revizijska komisija,
  9. Finančna uprava,
  10. Tržni inšpektorat,
  11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
  12. Informacijski pooblaščenec,
  13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
  14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
  15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
  16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
  17. Inšpektorat za delo,
  18. Inšpektorat za javni sektor,
  19. Inšpektorat za okolje in prostor,
  20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
  21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
  22. Zdravstveni inšpektorat,
  23. Slovenski državni holding in
  24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Pristojnosti IP so natančneje pojasnjene na naslednji spletni povezavi: https://www.ip-rs.si/o-poobla%C5%A1%C4%8Dencu/pristojnosti/.

Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave:

Prijava po ZZPri se lahko poda le za kršitve predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v svojem delovnem okolju. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.

IP bo kot organ za zunanjo prijavo obravnaval prijavo prijavitelja po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. IP obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi, na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih. Pri tem skozi celoten postopek varuje identiteto prijavitelja v skladu z ZZPri.

IP prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če organ za zunanjo prijavo presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Enako velja tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.

IP bo kot organ za zunanjo prijavo vsebinsko obravnaval v skladu s predpisi, ki urejajo nadzorni postopek pred IP (upoštevajo se na primer Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu podatkov, Zakon o splošnem upravnem postopku).

IP prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, se prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Enako velja tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje.

Uradna oseba za zunanjo prijavo pri IP oziroma uradna oseba bo po potrebi o kršitvah obvestila tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanila kaznivo dejanje oziroma vložila kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo uradna oseba osebne podatke prijavitelja posredovala državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

Uradna oseba za zunanjo prijavo pri IP lahko prijavitelju po potrebi izda potrdilo o vložitvi prijave ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, če bo navedeno potreboval v drugih uradnih postopkih za uveljavljanje svojih pravic.

Zaščita identitete prijavitelja:

Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo.

Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.

Uradna oseba za zunanjo prijavo oziroma uradna oseba lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

  • če se prijavitelj strinja z razkritjem (uradna oseba bo prosila za soglasje);
  • če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
  • če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Izključitev odgovornosti glede razkritja:

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi:

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi. Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.

Uradna oseba za zunanjo prijavo prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.

Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev: