Odgovori na pogosta vprašanja s področja informacij javnega značaja

1. Kakšen je namen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in zakaj je potreben?

Pravico posameznika, da pridobi dostop do informacij javnega značaja, opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. ZDIJZ kot konkretizacija te ustavne določbe prispeva k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Namen tega zakona je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pridobivanje informacij, s katerimi razpolagajo zavezanci, predstavlja način javnega nadzora nad njihovim delovanjem. To v slovenski prostor vnaša večjo odprtost, kar pripomore tudi k odkrivanju in zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in večji odgovornosti subjektov, ki morajo delovati v javnem interesu. Novela ZDIJZ-C obveznost posredovanja informacij javnega značaja širi tudi na družbe v večinski lasti (oz. pod prevladujočim vplivom) države ali občin, z namenom večje odgovornosti in učinkovitosti upravljanja s sredstvi teh družb.

Organi in subjekti pod prevladujočim vplivom si morajo na podlagi tega zakona prizadevati tudi, da je javnost (posamezniki, združenja, mediji,…) čim bolje obveščena o njihovem delovanju. K temu jih še posebej obvezujejo določbe zakona, ki urejajo proaktivno posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet.

2. Koga zakon obvezuje k posredovanju informacij?

Zakon k posredovanju informacij javnega značaja obvezuje dva tipa zavezancev:

vse državne organe, organe lokalnih skupnosti, osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Za te ZDIJZ uporablja skupno besedo »organi« ter
vse gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Za te ZDIJZ uporablja skupno besedo »poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava«.

Kdo so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, si je mogoče ogledati v registru zavezancev, ki se nahaja na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Za vse pravne osebe, ki so vpisane v register zavezancev, velja domneva, da so zavezane za posredovanje informacij javnega značaja. Če pravna oseba ni vpisana v register, to še ne pomeni, da ni zavezana po ZDIJZ.

3. Kdo so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava?

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava, kjer država, občine ali druge osebe javnega prava posamično ali skupaj, neposredno ali posredno (prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava) izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi:

večinskega deleža vpisanega kapitala (več kot 50 % delež oziroma št. delnic) ali
pravice nadzora večine (več kot 50 % glasov, pripisanih delnicam) ali
pravice imenovati več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa oziroma
ustanoviteljstva.

Šteje se, da so pod prevladujočim vplivom tudi banke, ki so deležne ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB).

4. Kaj vse sodi v kategorijo informacij javnega značaja?

Zakon definira informacijo javnega značaja ločeno za organe in za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Za organe zakon v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko, v kateri se informacija nahaja (dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo) in ne glede na njen nastanek (ni pomembno, ali jo je ustvaril organ ali pa zgolj pridobil od koga drugega). Pri organih je torej informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim organ razpolaga. Več…

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih kot take zakon izrecno opredeljuje. Gre za informacije o primeroma navedenih pravnih poslih, ki dosegajo učinke trošenja oziroma razpolaganja s sredstvi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom (ZDIJZ uporablja izraz »izdatki«). Poleg tega so zajeti tudi podatki, ki se nanašajo na plače in druga izplačila članom poslovodnih in nadzornih organov v poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom ter podatke, ki se nanašajo na njihovo izpolnjevanje pogojev za imenovanje oziroma zaposlitev. Več…

Informacije javnega značaja niso v celoti prosto dostopne – če dokument vsebuje podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni kot izjeme od prostega dostopa (glej 5. vprašanje), lahko zavezanec dostop zavrne.

5. Kdaj lahko organ ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavrneta dostop do zahtevane informacije?

Organ ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava lahko zahtevo zavrne:

če so v zahtevanih dokumentih podane izjeme od prostega dostopa, ki jih opredeljuje ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena (na primer tajni podatki, poslovne skrivnosti, osebni podatki, podatki pridobljeni v zvezi s sodnim ali drugim postopkom ipd.) in 5.a členu (izjeme glede omejitev pravic strank, udeležencev ali oškodovancev v postopkih in varovanje tajnosti vira) ter
če z dokumentom ne razpolaga.

Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava lahko zahtevo zavrne tudi, če je zahtevan dokument, ki po svojem učinku ne sodi med informacije javnega značaja.

Ne glede na obstoj izjem od prostega dostopa, je treba dostop omogočiti, če je podan prevladujoč javni interes (izvedejo t. i. test interesa javnosti) in praviloma vedno, če gre za porabo javnih sredstev, podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali podatke povezane z okoljem (tretji odstavek 6.člena ZDIJZ).

ZDIJZ za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava našteva podatke iz določenih vrst pogodb, glede katerih dostopa nikakor ne smejo zavrniti (absolutno javni podatki – prvi in drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ). Za banke, ki so deležne ukrepov RS za krepitev stabilnosti bank, ZDIJZ posebej določa, da so zavezane posredovati tudi določene podatke iz kreditnih map neplačnikov (peti do sedmi odstavek 6.a člena ZDIJZ).

Informacijski pooblaščenec je za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pripravil shemo odločanja, iz katere izhaja, kdaj sme in kdaj ne sme zavrniti zahteve.

Če dokument le delno vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa in je te podatke mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, mora organ iz dokumenta izločiti te podatke (na primer s prekritjem) in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop, glej 7. člen ZDIJZ).

Bistveno je, da zavezanec prosilcu v odločbi (organ) oziroma pisnem odgovoru (poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom) pojasni razloge, zaradi katerih je zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. Le tako namreč lahko prosilec preveri, ali je zavezanec njegovo zahtevo upravičeno zavrnil.

6. Kateri podatki morajo biti dosegljivi na svetovnem spletu?

Vsak organ mora na spletu brezplačno objaviti:

prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa;
programe, strategije, stališča, mnenja, študije in podobne druge dokumente;
predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov;
dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega in občinskih proračunov;
podatke o upravnih storitvah in druge informacije javnega značaja;
vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat.

Ob objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: akta), se z namenom zagotavljanja transparentnosti postopka sprejemanja akta posreduje v svetovni splet tudi osebno ime in naziv zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je sodelovala pri pripravi akta.

Nadzor nad izvrševanjem te določbe izvaja ministrstvo, pristojno za upravo. Če organ ne objavlja redno zgoraj navedenih informacij, mu tega ne more naložiti Informacijski pooblaščenec, temveč ministrstvo, pristojno za upravo, ki lahko odgovorni osebi organa izreče globo.

Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so zavezani na spletnih straneh objavljati:

osnovne podatke v zvezi z informacijami javnega značaja, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske ter svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve. Gre torej za naslednje podatke: podatek o vrsti posla, pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbeni vrednosti ter datumu in trajanju posla, in sicer v roku petih dni od sklenitve posla. Informacije morajo biti na spletnih straneh poslovnega subjekta objavljene tri leta od sklenitve posla. Če navedenih poslov poslovni subjekt ni sklenil, mora v svetovni splet posredovati informacijo, da tovrstnih poslov ni sklenil (11. odstavek 10.a člena ZDIJZ);
informacije o višini prejemkov in bonitet ter informacije, povezane s kadrovanjem vodstvenih oseb v poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Glede podatkov o prejemkih vodstvenih oseb je treba objaviti osebno ime, dogovorjeno višino mesečnih prejemkov, dogovorjeno višino odpravnine ter skupno višino neto izplačanih prejemkov v preteklem letu. Informacije morajo biti na spletni strani poslovnega subjekta stalno dostopne in jih je treba ob vsaki spremembi, v roku petih dni od nastanka spremembe, z njo uskladiti, razen informacij o skupni višini neto izplačanih prejemkov v preteklem letu, ki se objavijo najpozneje do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto (12. odstavek 10.a člena ZDIJZ).

Posebna obveznost proaktivne objave na spletu velja za banke, ki so deležne ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti banke. Te morajo preko svojih spletnih strani, v roku treh mesecev od prenosa kreditov neplačnikov na DUTB, v svetovni splet posredovati informacije javnega značaja, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka tega člena, za vsak posamezni kredit:

iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe in
iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril, in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;
iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja. (5. odstavek 6.a člena ZDIJZ).

7. Ali je dovolj, če podatke zahtevam ustno, ali moram podati pisno prošnjo? Ali lahko podam zahtevo po elektronski pošti (brez varnega elektronskega podpisa)?

Prosilec lahko zahteva informacije javnega značaja pisno ali s tako imenovano neformalno zahtevo (recimo ustno). Le, če je zahteva podana pisno, se lahko prosileci pritoži zaradi molka zavezanca (če ta ne odloči v 20 delovnih dneh) ali zaradi zavrnitve.

Kot pisna, torej formalna, šteje tudi zahteva v elektronski obliki (npr. poslana po elektronski pošti), in sicer tudi brez varnega elektronskega podpisa, če vsebuje vse sestavine, da jo zavezanec lahko vsebinsko obravnava. Na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku je bila namreč sprejeta Uredba o upravnem poslovanju, ki v 101. členu določa, da se lahko vse vloge (razen naštetih) vložijo v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa. Med vlogami, ki morajo biti varno elektronsko podpisane, ni zahtev po ZDIJZ, kar pomeni, da se slednje lahko vložijo tudi v elektronski obliki brez varnega elektronskega podpisa.

8. Kakšen je postopek, če podam ustno zahtevo?

Če prosilec poda ustno zahtevo, mu je zavezanec dolžan omogočiti dostop do informacije, razen če gre za katero od zakonskih izjem (glej pod 5. vprašanjem). Zavezanec mu je – če ustni zahtevi prosilca ugodi – dolžan nemudoma omogočiti seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled, ali, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis tako, da ima prosilec dovolj časa, da se podrobneje seznani z vsebino dokumenta.

9. Kakšen je postopek v primeru pisne zahteve?

Zahtevo je treba vložiti pri zavezancu, za katerega prosilec meni, da razpolaga z želeno informacijo.

Če je zahteva nepopolna in je zavezanec zaradi tega ne more obravnavati, mora pozvati prosilca, da jo dopolni. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pri dopolnitvi zahteve je pooblaščena oseba zavezanca prosilcu dolžna nuditi ustrezno pomoč.

Informacijski pooblaščenec je pripravil nasvete, kako napisati zahtevo za dostop do dokumentov, s katerimi razpolagajo organi in poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V pomoč vam je lahko tudi vzorec zahteve, ki jo vložite pri organu ali poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

10. Kaj storiti v primeru, če se izkaže, da organ oz. poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zahtevane informacije nima?

Če organ ugotovi, da zahtevana informacija sploh ne obstaja, izda na podlagi 4. člena ZDIJZ zavrnilno odločbo. Če poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ugotovi, da zahtevana informacija ne obstaja, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvesti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Če prosilec meni, da z zahtevano informacijo razpolaga drug organ oz. poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, lahko zahtevo po istem dokumentu vloži še pri njem. Če organ ne razpolaga z zahtevano informacijo, ve pa, da z njo razpolaga drug organ, zahtevo brez odlašanja pošlje temu organu in o tem obvesti prosilca. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava te dolžnosti nimajo.

11. Koliko časa ima organ oz. poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava na razpolago, da odloči o zahtevi?

Priporočljivo je, da zavezanec o zahtevi prosilca odloči nemudoma. Odločiti pa mora najkasneje v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve. Rok si lahko v izjemnih okoliščinah podaljša za največ 30 delovnih dni (na primer, če je prosilec zahteval veliko količino obsežnih dokumentov). Organ v takšnem primeru prosilcu izda sklep, ki ga mora sprejeti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu zahteve. Zoper ta sklep ni pritožbe. Subjekti pod prevladujočim vplivom ravnajo smiselno enako kot organ, vendar zadostuje, da prosilca pisno obvestijo o podaljšanju roka (o tem jim ni treba izdati sklepa).

12. Kaj storiti v primeru molka organa oz. poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava?

V primeru, če zavezanec v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve o njej ni odločil (ni posredoval zahtevanih dokumentov, niti ni izdal zavrnilne odločbe oz. pisnega odgovora), se prosilec lahko pritoži k Informacijskemu pooblaščencu.

Informacijski pooblaščenec je pripravil nasvete za vložitev pritožbe (če je v molku organ oziroma subjekt pod prevladujočim vplivom) in vzorec pritožbe, ki vam je lahko v pomoč.

13. Kako poteka pritožbeni postopek? Ali se za pritožbo plača upravna taksa? Kako odloča Informacijski pooblaščenec in ali se lahko pritožim zoper njegovo odločbo?

Če je organ pisno zahtevo prosilca z odločbo zavrnil ali s sklepom zavrgel oz. če je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava s pisnim odgovorom obvestil prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati, ima prosilec pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec.

Pritožba zoper odločbo organa se vloži skladno s poukom o pravnem sredstvu v odločbi, oz. v roku 15 dni od vročitve odločbe, in sicer pri organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ bo po prejemu pritožbe preizkusil, ali je ta pravočasna, dovoljena in ali jo je vložila upravičena oseba. Če svoje odločitve ne bo spremenil, bo pritožbo skupaj z dokumenti zadeve odstopil Informacijskemu pooblaščencu v reševanje.

Pritožba zoper zavrnilni pisni odgovor poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava se vloži v roku 15 dni od prejema pisnega odgovora neposredno k Informacijskemu pooblaščencu.

Za pritožbo ni treba plačati upravne takse.

Informacijski pooblaščenec je pripravil nasvete za vložitev pritožbe (zoper odločbo ali sklep organa oziroma zavrnilni odgovor subjekta pod prevladujočim vplivom) in vzorec pritožbe, ki vam je lahko v pomoč.

Informacijski pooblaščenec bo odločil po opravljenem ugotovitvenem postopku (pregledal bo zahtevane dokumente in po potrebi opravil pri organu oz. pri poslovnemu subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ogled brez prisotnosti stranke). Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v skladu z določbami o upravnem sporu. To pomeni, da se zoper njegovo odločbo lahko vloži tožba na Upravno sodišče RS.

14. Stroški za dostop do informacij javnega značaja - ali moram za pridobljeno informacijo tudi kaj plačati?

Vpogled v informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ (pri tem namreč lahko nastanejo stroški fotokopiranja).

Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko organ prosilcu zaračuna le materialne stroške, v skladu z enotnim stroškovnikom iz 17. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 eurov (z vključenim DDV).

Če zavezanec ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 80 eurov (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. V pozivu za plačilo vnaprejšnjega pologa mora organ določiti rok za plačilo, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema poziva, in obrazložiti višino pologa. Po posredovanju informacij zavezanec obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda sklep. Če polog presega dejanske materialne stroške, zavezanec prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko. Pritožba zoper zahtevo za plačilo vnaprejšnjega pologa ni dovoljena. Če prosilec ne izvrši vnaprejšnjega plačila, mora zavezanec izdati sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec.

Prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij na podlagi izdanega sklepa, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Zavezanec določi rok v katerem mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij, ki ne sme biti daljši od petnajstih dni od prejema sklepa.

Če prosilec meni, da mu je zavezanec neupravičeno zaračunal stroške ali zaračunal previsoke stroške za posredovanje informacij javnega značaja, lahko vloži pritožbo zoper sklep, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec. Informacijski pooblaščenec je pripravil obrazec za vložitev pritožbe.

Z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja je Vlada RS ukinila vse stroškovnike, ki so bili sprejeti na podlagi prejšnje Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, saj je sprejela enotni stroškovnik (17. člen Uredbe), na podlagi katerega lahko zavezanci zaračunajo le materialne stroške.

15. Kaj je test javnega interesa?

Gre za tako imenovani test tehtanja (ang. balance test). Z njegovo pomočjo uradne osebe, Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ in sodišča v postopku upravnega spora pretehtajo, ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami – izjemami, ki so opredeljene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Podrobnejše informacije o testu javnega interesa lahko preberete tudi v posebnem zavihku in v smernicah Kako in kdaj uporabljati test javnega interesa.