Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Kaj so informacije javnega značaja?

+ -

Izpolnjeni morajo biti 4 kriteriji, po katerih opredelimo informacijo javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom:

  1. informacija je vsebinsko opredeljena v zakonu,
  2. poslovni subjekt z informacijo razpolaga,
  3. informacija se nahaja v materializirani obliki,
  4. informacija je nastala v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom.


A.    Informacija je vsebinsko opredeljena v zakonu

ZDIJZ v 4.a členu vsebinsko opredeljuje vrste pravnih poslov, iz katerih izhajajo informacije javnega značaja – bistven je učinek pravnega posla, ne pa njegova obligacijskopravna opredelitev ali npr. poimenovanje na sami pogodbi.

Informacija javnega značaja je:

1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se po svojem učinku nanaša na:

  • pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta,
  • izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev,
  • sponzorske, donatorske in avtorske pogodbe,
  • kakršenkoli pravni posel, ki dosega enake učinke kot pravni posli iz prejšnjih alinej;

2. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prejšnje točke ali je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoč javni interes (npr. računi, naročilnice, reklamacije, aneksi, tožbe in podobno);

3. informacija o zastopniku, članih poslovodnega organa, organa upravljanja in organa nadzora:

  • višina dogovorjenega in izplačanega prejemka ali bonitete,
  • informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem teh oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev oziroma meril za zaposlitev ali imenovanje.

Informacije iz 3. točke so absolutno javne in poslovni subjekt prosilcu dostopa nikakor ne more zavrniti, medtem ko glede informacij iz 1. točke lahko uveljavlja izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (npr. obstoj poslovne skrivnosti in varstvo osebnih podatkov). Poslovni subjekt se na obstoj izjem načeloma ne more sklicevati, če gre za naslednje podatke:

  • vrsta posla,
  • pogodbeni partner,
  • pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
  • datum in trajanje posla,
  • enake podatke iz aneksov k pogodbi.

Razkritju teh podatkov se poslovni subjekt lahko izogne le, če izkaže, da bi to huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Ne glede na to, mora te podatke vseeno razkriti, v primeru, da gre za pravne posle, ki obsegajo:

  • donacije,
  • sponzorstva,
  • svetovalne storitve,
  • avtorske in druge intelektualne storitve,
  • druge pravne posle, ki dosegajo enake učinke kot pravni posli iz prejšnjih alinej.

Pri bankah, ki so deležne ukrepov po ZUKSB, so informacije javnega značaja tudi informacije, ki so opredeljene v petem odstavku 6.a člena ZDIJZ in so neposredno povezane s krediti neplačnikov, ki se uvrščajo v skupino D in E.

B.    Organ z informacijo razpolaga

Pojem »razpolagati z informacijo« je treba v smislu namena zakona razlagati široko. Gre za vsakršno posedovanje, hranjenje, registriranje, evidentiranje, reproduciranje, izdelovanje, proizvajanje ali predelovanje informacije s strani poslovnega subjekta, za njega ali pri njem. ZDIJZ pa poslovnim subjektom ne nalaga obveznosti, da za prosilca ustvarijo ali pridobijo dokumente, s katerimi v času odločanja o njegovi zahtevi ne razpolagajo. Prav tako jim ni treba pridobiti dokumenta, ki ga nimajo (več) v svoji posesti. Poslovnemu subjektu informacij za prosilca tudi ni treba obdelovati, povezovati ali analizirati, mora pa na primer informacije priklicati iz elektronskih baz podatkov in jih natisniti ali obratno – dokument iz fizične oblike pretvoriti v elektronsko (če je prosilec zahteval informacijo v elektronski obliki).

C.    Kriterij materializirane oblike

Tako imenovani kriterij materializirane oblike pomeni, da se mora informacija nahajati v neki fizični obliki, kamor štejemo tudi elektronsko obliko. Bistveno je, da je informacija zapisana na nek fizični medij, ki omogoča njen ponoven priklic. Če so včasih prevladovali dokumenti v papirnati obliki, se trend vedno bolj preusmerja k podatkom na elektronskih medijih. Zakon materializirane oblike našteva le primeroma, tudi ta kriterij pa je treba tolmačiti kar najširše in v skladu z namenom ZDIJZ.

D.    Informacija je nastala v času, ko je bil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom

V petem odstavku 1.a člena ZDIJZ je izrecno določeno, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. To pomeni, da je dolžan prosilcu na njegovo zahtevo posredovati tudi tiste informacije javnega značaja, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C oziroma ZDIJZ-E, če je bil v času njihovega nastanka pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za izpolnjenost tega pogoja je v skladu z namenom ZDIJZ torej bistven čas nastanka dokumenta in ne trenutek uveljavitve zakona.

Poslovni subjekt, ki bo vpisan v javni register zavezancev (zanj bo veljala domneva, da je zavezan posredovati informacije javnega značaja), bo zahtevo za dostop lahko zavrnil, če bo izkazal, da so zahtevane informacije nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom.

Oglejte si tudi shemo, ki vam bo pomagala pri procesu odločanja o zahtevi prosilca.