Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Test javnega interesa

+ -

Novela ZDIJZ-A je leta 2005 uvedla pomembno novost: test javnega interesa (2. odstavek 6. člena ZDIJZ). S tem se je Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi izjeme od prostega dostopa obravnavajo kot relativne.

Na podlagi testa javnega interesa se dostop do zahtevanih informacij, ki sicer predstavljajo izjemo od prostega dostopa, dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb, zaradi katerega so te informacije opredeljene kot izjema od prostega dostopa.

Testa javnega interesa ni dopustno izvajati le v primerih, če gre za:

  1. podatke, ki so označeni s stopnjama strogo tajno ali tajno;
  2. davčno tajnost;
  3. statistično zaupne podatke;
  4. tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije;
  5. davčne podatke, ki jih slovenskim organom posredujejo tuje države.

Informacijski pooblaščenec je skupaj z ministrstvom pristojnim za upravo, pripravil smernice Kako in kdaj uporabljati test javnega interesa, v katerih najdete podrobnejše informacije v zvezi z izvedbo testa javnega interesa.

Odločbe Informacijskega pooblaščenca v zvezi s testom javnega interesa so dostopne na tej povezavi (ko se odpre, označi vsebinsko področje "test interesa javnosti" in klikni gumb "Iskanje").

Kaj je javni interes?

Pojem javni interes je pravno nedoločen pojem, zato se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali so podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti in ne zgolj posameznika. Pri uporabi testa javnega interesa zavezanec odloča, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkrivanjem ali zapiranjem informacij.

Test javnega interesa je najvišja oblika presoje, ki jo pri dostopu do informacij javnega značaja posamezna država lahko doseže. Je bistvo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ker omogoča širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Razvoj prava dostopa do javnih informacij je pokazal, da je definicijo testa javnega interesa težko zapisati, saj se s časom spreminja. Vselej pa se je treba zavedati, da je test javnega interesa izjema od izjem, ki se uporablja premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost.

Kaj je test javnega interesa?

Gre za tako imenovani test tehtanja (ang. balance test). Z njegovo pomočjo uradne osebe, Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ in sodišča v postopku upravnega spora pretehtajo, ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami – izjemami, ki so opredeljene v  5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Na uporabo testa javnega interesa ne smejo vplivati naslednji dejavniki: 

  1. informacije, ki so zgolj zanimive oz. interesantne za javnost: Z vlogo in pomembnostjo javnega interesa so se sodišča srečevala velikokrat, predvsem v sodnih postopkih, s katerimi sta posameznik ali organizacija poskušala preprečiti objavo določene zgodbe v medijih. Nekatera sodišča, na primer sodišča v Veliki Britaniji, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in tudi slovenska sodišča, so tako s presojanjem izoblikovala razlikovanje med informacijami, katerih razkritje je v javnem interesu, ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive.
  2. nasprotujoča si javna interesa: Pri testu javnega interesa se pogosto srečujeta na eni strani javni interes za razkritje, na drugi strani pa javni (ne zasebni) interes za zapiranje informacij. Možno je namreč, da bi razkritje določenih informacij razkrilo nesposobnost ali korupcijo v organu zavezancu ali pa bi določen organ javno osmešila ter s tem omajala njegovo verodostojnost. Ker pa sta odgovornost in dobro upravljanje javnega sektorja nesporno v javnem interesu, je treba pri odločanju, ali tovrstne informacije razkriti ali ne, to nujno upoštevati.
  3. nasprotujoča si javni in zasebni interes: S tem se v javnem sektorju najpogosteje srečujemo pri odločanju o poslovnih skrivnostih in varovanih osebnih podatkih. Pri teh izjemah bo javni interes lahko prevladal v primeru porabe javnega denarja.
  4. zapletenost informacije: Argument, da je informacija, ki jo prosilec zahteva, prezapletena in bi jo ta lahko napačno razumel, oziroma da bi razkritje zaradi nepopolnosti informacije javnost zavedlo, ni zadosten razlog za zavrnitev zahteve. Če organ meni, da obstaja bojazen, da bi razkrita informacija lahko javnost zavedla, naj informaciji doda razlago oziroma jo predstavi v primernem kontekstu.

Najpomembnejše koristi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja (razlogi za razkritje) so:

  1. Preglednost informacij pospešuje razumevanje aktualnih vsebin in udeležbo v javni razpravi. Prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi različnih ciljnih javnosti s predstavniki oblasti.
  2. S preglednostjo dela funkcionarjev in uradnikov se zmanjšuje možnost neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev. Preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti uradništva samega.
  3. Preglednost informacij o javnih razpisih in javnih naročilih zagotavlja konkurenčnost in s tem prispeva k boljšemu razmerju med kakovostjo in ceno.
  4. Pomembno je, da posamezniki in podjetja razumejo posledice odločitev javnih organov, in, če je treba, izrazijo pomisleke zoper takšne odločitve. Nekatere odločitve namreč lahko vplivajo na njihova osebna in poslovna življenja.
  5. Takojšnje razkritje informacij o dosežkih znanstvenikov ter drugih strokovnjakov lahko prispeva k preprečevanju nesreč in izbruhov bolezni, hkrati pa povečuje zaupanje javnosti v uradno znanstveno svetovanje.


Najpomembnejši razlogi proti razkritju informacij so navedeni med izjemami v ZDIJZ. Tako je na primer javni interes za nerazkritje zelo močan pri zaščiti državne varnosti in vzdrževanju dobrih mednarodnih odnosov. V teh primerih se pretehtajo možni negativni in pozitivni učinki razkritja informacij. V nekaterih primerih pa je pri odločanju treba upoštevati tudi druge dejavnike, na primer varovanje drugih človekovih pravic. Posebno vprašanje so tudi primeri, v katerih lahko razkritje vpliva na učinkovitost preiskovalnih dejanj (policije, tožilstva, preiskovalnih sodnikov, ipd).  

Koristni nasveti za izvedbo testa

Zelo pomembno je predvidevanje, katere zahteve bi lahko bile podane. To bo omogočilo prepoznavanje možnih izjem ter posledično področij, kjer se bo vprašanje javnega interesa pojavilo. Zavezanci lahko tako izvedejo več koristnih korakov, na primer:

  • analizirajo vsebine zahtev medijev po informacijah ali pojasnilih ter posebej preučijo tiste teme, ki so že povzročale težave;
  • analizirajo aktivnosti, ki so trenutno vir nezadovoljstva; verjetno je, da se bo mnogo zahtev po javnih informacijah pojavilo zaradi različnih nesporazumov med javnim sektorjem, širšo javnostjo, dobavitelji, itd.;
  • organizirajo javne razprave z zainteresiranimi javnostmi (mediji, mnenjskimi voditelji ali dobavitelji) glede zahtevkov, ki bi jih ti utegnili podati; odprta razprava lahko opozori na ključne probleme in prispeva k njihovi razrešitvi še preden pride do uveljavljanja pravice vedeti;
  • pripravijo opis in interni komentar upoštevanja posameznih izjem; kljub temu, da zakon določa izjeme od prostega dostopa, ni verjetno, da bi jih posamezen organ pri svojem delu uporabljal več kot le nekaj.