Videonadzor pred gasilskim domom

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Opisujete, da je občinska stavba pripojena gasilskemu domu. Na zunanji strani stavbe je gasilsko društvo postavilo videonadzor, ki zajema tudi vhod v občinsko stavbo ter celotni dovoz.

Zanima vas ali je to sporno ter ali bi moralo gasilsko društvo sprejeti določen pravilnik glede uporabe in vpogleda v zapise videonadzora.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Gasilsko društvo lahko izvaja snemanje dejanskega vhoda v gasilski dom na podlagi 75. člena ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore. 26. 1. 2023 bo pričel veljati nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore v 77. členu ZVOP-2. Opozarjamo, da se lahko videonadzor po določbah ZVOP-1 oz. ZVOP-2 izvaja zgolj za zakonsko določene namene. Ob tem se lahko v okviru izvajanja videonadzora dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore snema zgolj sam vhod v gasilski dom, ne pa tudi širše okolice.

Za snemanje same neposredne okolice, ki dejansko ne pomeni snemanje vhoda v gasilski dom, bi prišla eventualno v poštev točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe in sicer zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec. Na navedeno pravno podlago se lahko upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenost oz. zakonitost videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila.

Pojasnjujemo, da je bil dne 27. 12. 2022 v Uradnem listu RS št. 163/2022 objavljen novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bo pričel veljati 26. 1. 2023.

Nadalje pojasnjujemo, da glede videonadzora trenutno še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). V vseh ostalih primerih mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno s 6. členom Splošne uredbe (npr. za zasebni sektor zakoniti interesi skladno s točko (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

Gasilsko društvo lahko izvaja snemanje dejanskega vhoda v gasilski dom (ne pa tudi širše okolice, ali celo vhod v poslovne prostore drugega upravljavca), na podlagi 75. člen ZVOP-1, ki ureja videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore. Javni in zasebni sektor lahko izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Več o dosedanji ureditvi lahko preberete v mnenju IP št. 0712-1/2019/2848 z dne 10. 12. 2019. Informacije glede izvajanja videonadzora skladno s trenutno veljavno zakonodajo so dostopne tudi na: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora ali s pomočjo iskalnika mnenj na www.ip-rs.si/vop, z vpisom ključnih besed in izborom vsebinskega področja (npr. »video in avdio nadzor«).

Za snemanje same neposredne okolice, ki dejansko ne pomeni snemanje vhoda v gasilski dom, bi za zasebni sektor prišla eventualno v poštev zgoraj navedena točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi). Na navedeno pravno podlago se lahko upravljavec sklicuje pod pogojem in v obsegu, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec, ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Vsekakor mora upravljavec pri določanju obsega obdelave osebnih podatkov (torej obsega izvajanja videonadzora) upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Več o pogojih, ki morajo biti pri tem izpolnjeni, lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2020/2076 z dne 18. 11. 2020. Navedeno načeloma velja tudi za ureditev po 26. 1. 2023, opozarjamo pa, da ZVOP-2 v 80. členu na novo opredeljuje videonadzor na javnih površinah (če je to za vaše vprašanje relevantno).

ZVOP-2 ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore v 77. členu in sicer lahko upravljavci videonadzornega sistema v javnem in zasebnem sektorju izvajajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso uradni službeni oziroma poslovni prostori in snemanja vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora morajo biti vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru, pisno obveščeni. Videonadzor je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov. Določeno je tudi, kaj lahko vsebuje zbirka osebnih podatkov (sedmi odstavek 76. člena in peti odstavek 77. člena ZVOP-2).

Upravljavci morajo upoštevati tudi 76. člen ZVOP-2, ki vsebuje splošne določbe o izvajanju videonadzora (npr. o odločitvi glede uvedbe videonadzora in obvestila o izvajanju videonadzora), posameznike morajo obveščati o obdelavi osebnih podatkov skladno z 12. in 13. členom Splošne uredbe, videonadzorni sistem morajo ustrezno zavarovati skladno s 24. in 32. členom Splošne uredbe, voditi dnevnik evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe, itd. V kolikor gre v vašem primeru za skupne upravljavce, morajo biti izpolnjene tudi zahteve skladno s 26. členom Splošne uredbe (sprejet dogovor o izpolnjevanju obveznosti po Splošni uredbi).

Veljaven ZVOP-1 v drugem odstavku 25. člena določa, da morajo upravljavci osebnih podatkov v svojih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, česar pa novi ZVOP-2 izrecno več ne določa. Ne glede na to, je po mnenju IP opredelitev postopkov in ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov v notranjih aktih vsekakor priporočljiva, poudarjamo pa, da primeren način zavarovanja osebnih podatkov določi upravljavec glede na konkretne okoliščine in skladno s konkretnimi tveganji. O ustreznosti zavarovanja osebnih podatkov lahko IP odloča zgolj v okviru inšpekcijskega postopka. Dodatno pa opozarjamo, da bo moral upravljavec videonadzornega sistema po novem ZVOP-2, skladno z 22. členom (v povezavi z dvanajstim odstavkom 76. člena ZVOP-2), voditi tudi t.i. dnevnik obdelave.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo