Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Vzpostavitev in izvajanje videonadzora

+ -

IP uvodoma opozarja, da mora biti (tako kot za vsako drugo obdelavo osebnih podatkov) pravna podlaga za vzpostavitev in izvajanje videonadzora zagotovljena v skladu s Splošno uredbo (6. člen), ZVOP-2 pa podrobneje ureja posamezna vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo in izvajanjem videonadzora.

ZVOP-2 videonadzor ureja v 3. poglavju II. dela (76.-80. člen), in sicer:

·         76. člen  - splošne določbe o videonadzoru in varstvu osebnih podatkov;

·         77. člen - videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore;

·         78. člen – videonadzor znotraj delovnih prostorov;

·         79. člen - videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu;

·         80. člen - videonadzor na javnih površinah.

Splošne določbe in zahteve ob vzpostavitvi videonadzora opredeljuje 76. člen ZVOP-2. Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega in drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila objavi na spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne (URL naslov spletne strani, poleg tega pa lahko tudi QR kodo).

Zbirka posnetkov videonadzornega sistema vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok.

Videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Posnetki videonadzora se lahko ob upoštevanju načel iz 5. člena Splošne uredbe hranijo največ eno leto od trenutka nastanka posnetka.

Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora zagotoviti, da je videonadzorni sistem zavarovan, kot to določata 24. in 32. člen Splošne uredbe.

Upravljavec, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. člena Splošne uredbe ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi in je zmožen dokazati, da obdelava poteka v skladu s Splošno uredbo. Skladno z določbami 32. člena Splošne uredbe mora ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganja.

Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov videonadzornega sistema so dopustni samo za namene, ki so zakonito obstajali ali bili navedeni na obvestilu v času zajema posnetka.

Po določbah 76. člena ZVOP-2 mora upravljavec videonadzornega sistema zagotoviti t.i. sledljivost obdelave - možnost naknadnega ugotavljanja, kateri posnetki so bili obdelani, kdaj in kako so bili uporabljeni ali komu so bili posredovani, kdo je izvedel ta dejanja obdelave, kdaj in s kakšnim namenom ali na kateri pravni podlagi. Te podatke hrani v dnevniku obdelave iz 22. člena ZVOP-2 dve leti po koncu leta, ko so nastali.

Videonadzor večstanovanjskih stavb, kjer so samo zasebna stanovanja (nekdanji 76. člen ZVOP-1) ni več izrecno urejen, zato se za njegovo vzpostavitev in izvajanje upoštevajo določbe Splošne uredbe.

PRIPOROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA:

obvestilo o videonadzoru mora biti obešeno na viden način in trajno, torej, dokler se izvaja videonadzor; zgolj enkratno obvestilo (npr. v medijih) ni dovolj;

videonadzor za izključno osebno uporabo, družinsko življenje ali druge domače potrebe ob upoštevanju 3. člena ZVOP-2 ni podvržen določilom ZVOP-2 o videonadzoru. Kljub temu posameznik, ki bi snemal npr. sosedovo parcelo ali druge posameznike, tvega odškodninsko tožbo ali uvedbo kazenskega postopka.

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (77. člen ZVOP-2)

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore se lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v te ali iz teh prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Videonadzor je v teh primerih dovoljen, če s tem soglašajo lastniki službenih/poslovnih prostorov, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

Videonadzor se izvaja brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso uradni službeni oziroma poslovni prostori in brez snemanja vhodov v stanovanja.

O izvajanju videonadzora in o vseh informacijah, ki jih mora vsebovati obvestilo o izvajanju videonadzora, morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Zbirka osebnih podatkov v zvezi z nadzorom dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok. Zbirka poleg tega lahko vsebuje tudi datum in čas vstopa v uradni službeni prostor in izstopa iz njega, osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlog vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo skupaj s posnetkom videonadzornega sistema.

PRIPOROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA

kadar želi videonadzor izvajati najemnik poslovnih prostorov, je treba to opredeliti v najemni pogodbi; s tem se zmanjša tudi možnost za kasnejše spore.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen ZVOP-2)

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej navedene interese.

Prepovedano je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s pogoji za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov.

Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je pod zgoraj navedenimi pogoji dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec. Kadar gre za uvedbo videonadzora, s katerim se snema delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, se posvetovanje izvede v roku 60 dni ali v drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec.

Na področju varnosti države in varovanja tajnih podatkov, razen za varovanje tajnih podatkov najnižje stopnje tajnosti, in za koncesionarje po zakonu, ki ureja igre na srečo, v delih prostorov, kjer se izvajajo igre na srečo, se delodajalcu pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov ni treba posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom.

Videonadzor skupnih prostorov v poslovnih zgradbah je dovoljen, če s tem soglašajo lastniki, ki imajo v lasti več kot 70-odstotni delež skupnih delov.

PRIPOROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA:

zgolj obvestilo delavcem ne zadostuje, potrebno je izkazati aktivno posvetovanje z reprezentativnim sindikatom, svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom;

nameni uvedbe morajo biti nedvoumno izkazani, ni pa jih mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen ZVOP-2)

Videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu, se sme izvajati le v delih prevoznega sredstva, namenjenih potnikom, za namen varnosti potnikov in premoženja, če tega ni mogoče doseči z drugimi ukrepi, ki manj posegajo v pravice, katerih uresničevanje ureja ZVOP-2.

Upravljavec mora uničiti posnetke najpozneje v sedmih dneh po njihovem nastanku. Posnetki se smejo uporabljati za uveljavljanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali za izvrševanje nalog policije.

Videonadzor na javnih površinah (80. člen ZVOP-2)

Videonadzor na javnih površinah, kot jih določa zakon, ki ureja urejanje prostora, je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice, katerih uresničevanje ureja ZVOP-2.

Videonadzor na javnih površinah je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena. Vpogled, uporaba ali posredovanje posnetkov so dopustni le za te namene.

Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati zgoraj navedene interese.

Videonadzor na javnih površinah lahko izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Osebe ali osebje iz prejšnjega stavka mora biti izrecno pooblaščeno za izvajanje videonadzora.

Videonadzor se lahko izvaja tudi na način, da se ob snemanju izvaja spremljanje dogajanja v živo.

Videonadzor na javnih površinah se za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti lahko opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba.

Posnetki videonadzora na javnih površinah se lahko hranijo največ šest mesecev od trenutka nastanka posnetka.

Upravljavec videonadzornega sistema, ki izvaja videonadzor javnih površin, mora v primeru, ko videonadzorni sistem posname dogodek, ki ogroža zdravje ali življenje posameznika, o tem nemudoma obvestiti policijo ali drug pristojni subjekt.

Na področju videonadzora cestnega prometa sme upravljavec izvajati videonadzor le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, tako da se ne izvaja sistemsko nadzorovanje gibanja posameznikov ali poseganje v zasebnost posameznikov. Upravljavec mora v skladu z zakonom določiti tiste odseke ceste v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja cestnega prometa ali njegovega upravljanja.

Upravljavec videonadzornega sistema iz prejšnjega odstavka mora pred dokončno določitvijo lokacij iz prejšnjega odstavka izdelati oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje Informacijskemu pooblaščencu.

Na javnih površinah je prepovedana uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic in sistemov, s katerimi se obdelujejo biometrični osebni podatki; glede na določbo prvega odstavka 76. člena ZVOP-2 pa to lahko določi drug zakon (npr. Zakon o cestninjenju, ki določa uporabo tehničnih sredstev za samodejno optično prepoznavo registrskih tablic  opravljanju nadzora nad plačevanjem cestnine .

Uporabna gradiva:

·         Obrazec Vzorec evidence uporabe videonadzornega sistema

·         Smernice EDPB št. 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami