Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Videonadzor javnih površin in zvočno snemanje pogovora

+ -
Datum: 11.01.2023
Številka: 07121-1/2023/28
Kategorije: Video in avdio nadzor, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 10. 1. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora oziroma snemanja javnih površin. V vašem dopisu navajate, da imate za namen varovanja lastne ograje postavljeno video kamero, ki snema tudi del javne ceste. Ker so vam že večkrat uničili ograjo, ste mnenja, da se lahko zavarujete le s snemanjem. Naknadno smo prejeli tudi dopolnitev vašega vprašanja, in sicer vas zanima tudi, če lahko snemate zvok pogovora z mimoidočim posameznikom, saj bi želeli zvočni posnetek uporabiti kot dokaz, če bo na njem ustno priznanje storilca.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Videonadzor, ki ga posameznik izvaja nad svojim zasebnim objektom ali zemljiščem, se praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno dejavnost. Nikakor pa tak videonadzor ne sme biti usmerjen na javne površine oziroma prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, saj pri tem ne bi šlo več za izvajanje zasebne dejavnosti. V tem primeru bi morali obvezno izkazati pravno podlago po 6. členu Splošne uredbe.

 

Področje videonadzora do 26. 1. 2023 ureja ZVOP-1, nato pa v veljavo stopi ZVOP-2, ki prinaša določene spremembe. ZVOP-2 videonadzor javnih površin izrecno ureja v 80. členu, ki določa, da je videonadzor na javnih površinah dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov. Videonadzor smejo za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora objaviti obvestilo, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor.

Zvočno snemanje ZVOP-2 ureja v 7. odstavku 76. člena, in sicer določa, da lahko zbirka posnetkov videonadzornega sistema izjemoma vsebuje tudi zvok (če je to posebej nujno potrebno).

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost

posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to področje do 26. 1. 2023 ureja ZVOP-1, nato pa stopi v veljavo ZVOP-2, ki na področju videonadzora prinaša določene spremembe.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da gre pri snemanju zgolj svoje posesti za obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-1 ne pridejo v poštev. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja nad svojim zasebnim objektom oz. nad svojo zasebno lastnino se namreč praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oz. domačo dejavnost. Nikakor pa tak videonadzor ne sme biti usmerjen na javne površine oziroma prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, saj pri tem ne bi šlo več za izvajanje zasebne dejavnosti. V tem primeru bi morali obvezno izkazati pravno podlago po 6. členu Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava podatkov zakonita le, v kolikor je izpolnjen vsaj eden od navedenih pogojev (privolitev posameznika, izpolnitev zakonske obveznosti, zaščita življenjskih interesov, zakonit interes).

 

Nadalje IP pojasnjuje, da ZVOP-1 videonadzora javnih površin ne obravnava posebej, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe. Stališče IP je, da je videonadzor javnih površin (npr. javne ceste) dopusten le, če to določa zakon ali če bi za to obstajale posebej utemeljene okoliščine, torej če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, kar pa lahko IP konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Na tem mestu vas IP usmerja na mnenje, ki se nanaša na videonadzor javnih površin po ZVOP-1: https://www.ip-rs.si/iskalnik-po-mnenjih-vop/mnenja-gdpr/videonadzor-javne-povr%C5%A1ine-1666678830. Več o vzpostavitvi videonadzora po določbah ZVOP-1 pa si lahko preberete tudi na spletni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora.

 

ZVOP-2 (v veljavi od 26. 1. 2023 naprej) področje snemanja javnih površin posebej ureja v 80. členu, ki določa, da je videonadzor na javnih površinah dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov, izvaja pa se lahko le glede tistih delov javne površine, kjer je treba varovati omenjene interese. Pomembno je tudi, da lahko videonadzor izvaja le oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki upravlja z javno površino ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Poleg tega določa, da smejo videonadzor za javni sektor izvajati le uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa pooblaščeno varnostno osebje.

 

Drugi del vašega vprašanja se nanaša na zvočno snemanje pogovorov s posamezniki, kar ZVOP-2 ureja v 7. odstavku 76. člena, in sicer določa, da lahko zbirka posnetkov videonadzornega sistema izjemoma vsebuje tudi zvok, a le, če je to posebej nujno potrebno. Ob tem pa IP opozarja, da gre pri snemanju pogovora lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice, poleg tega lahko posameznik na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če je zaradi tega utrpel škodo. Poleg tega je posameznik, ki neupravičeno snema druge, lahko podvržen tudi uvedbi kazenskega postopka zaradi možnega kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja po 137. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20).

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka