Sistem inteligentne videoanalitike za štetje in segmentiranje posameznikov brez možnosti določljivosti posameznikov
+ -Številka: 07121-1/2023/26
Kategorije: Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vprašanje in sicer vas zanima mnenje IP glede sistema inteligentne videoanalitike za štetje in segmentiranje posameznikov brez možnosti določljivosti posameznikov.
Določeno podjetje ima na javnih mestih nameščene digitalne informacijske zaslone, na katerih predvajajo datum in čas, informacije javnega značaja, napovednik dogodkov, dnevne novice in oglase. Nad oglasni zaslon nameravajo vgraditi dodaten nov sistem, ki deluje na osnovi inteligentne videoanalitike s števcem posameznikov, ki se pojavijo pred zaslonom. Sistem deluje na način, da se živa slika iz v zaslonu integrirane kamere začasno shrani v začasnem RAM pomnilniku same kamere. Programska oprema v kameri, ki deluje na osnovi umetne inteligence, jo v začasnem pomnilniku RAM analizira, prešteje objekte, nato se slika nepovratno in trajno izbriše iz začasnega pomnilnika RAM. Kamera naprej v sistem pošlje samo podatek v Json formatu. V sistemu se z živo sliko ni možno seznaniti. V programski opremi je vzpostavljen sistem dnevniških zapisov, ki omogoča natančne zapise o delovanju in upravljanju sistema. S tako vzpostavljenim sistemom videoanalitike nameravajo vzpostaviti števec, koliko posameznikov se je pojavilo pred digitalnim informacijskim zaslonom. Programska oprema videoanalitike deluje na način, da objekte pred kamero analizira po treh kriterijih:
· starost posameznika, ki ga bo sistem razporedili v 5 starostnih skupin,
· spol posameznika,
· ali je posameznik pogledal na digitalni informacijski zaslon.
Na osnovi Smernic o inteligentni videoanalitiki Informacijskega pooblaščenca iz leta 2013 razberete, da gre v tem primeru za sistem, ki ga uvrstimo v drugi razred, ki poleg enostavnega števca posameznikov uvaja tri dodatne kriterije števca. Tak sistem ne omogoča prepoznave posameznika in po trajnem izbrisu slike iz predpomnilnika ne moremo govoriti o obdelavi osebnih podatkov in posameznika ni mogoče moremo identificirati. Ravno tako se ne beleži zgodovina zaznanih objektov - ko se posameznik ponovno pojavi pred sistemom v drugem časovnem okviru, ga števec ponovno zabeleži kot novega. Podobno opredelitev najdete tudi v 80. in navezavo v 81. točki Smernic 3/2019 o obdelavi osebnih podatkov z video napravami (EDPB), iz katerih razberete dopustnost uvedbe takega sistema.
Pred samo uvedbo namerava podjetje v skladu s členom 35 Splošne uredbe o varstvu podatkov izdelati oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov, v okviru katere bodo ugotavljali:
• ali lahko pri tovrstni obdelavi govorimo o sistematičnem in obsežnem vrednotenju osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo, oziroma
• ali lahko pri tovrstni obravnavi govorimo o obsežnem sistematičnem spremljanju javno dostopnega območja.
V napovedani oceni učinka namerava podjetje pripraviti sistematičen opis predvidenih dejanj obdelave in namenov obdelave, izdelati oceno potrebnosti in sorazmernosti dejanj obdelave glede na njihov namen, izdelati oceno tveganj za pravice in svoboščine posameznikov in predvideti ukrepe za obravnavanje tveganj, vključno z zaščitnimi ukrepi, varnostne ukrepe ter mehanizme za zagotavljanje varstva osebnih podatkov. Izdelano oceno učinkov namerava podjetje v posvetovanje poslati Informacijskemu pooblaščencu.
Informacijskega pooblaščenca prosite za mnenje glede uvedbe takega sistema z inteligentno analitiko na javnem mestu in ali so vaše ugotovitve glede uporabe smernic EDPB ustrezne.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP priporoča, da se pred uporabo sistema izdela oceno učinka na varstvo osebnih podatkov, saj je to najbolj primeren način za celovito obravnavo tveganj iz naslova varstva osebnih podatkov ter sprejem ustreznih tehničnih in organizacijskih postopkov in ukrepov za zagotovitev, da bo uporaba sistema skladna z zakonodajo. Na izdelano oceno učinka lahko upravljavec pridobi mnenje IP v postopku predhodnega usklajevanja po členu 36 Splošne uredbe.
Ker posamezniki načeloma ne pričakujemo oziroma se ne zavedamo tehnoloških možnosti, ki jih imajo sodobne digitalne oglasne table in panoji – da nas zmorejo prešteti in oceniti nekatere naše lastnosti, je izjemnega pomena za njihovo sprejemljivost, da se uvajajo na pregleden in transparenten način, kot se je tudi pokazalo v nekaterih primerih implementacij v tujini.
Glede na to, da se s sistemom ne želi, niti ta ne omogoča določljivosti posameznikov ter da posledično ni primerno s posamezniki sklepati pogodb ali pridobivati privolitev, sama uporaba pa ni predvidena z zakonom, se kot možna pravna podlaga kažejo zakoniti interesi upravljavca po točki (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, katero pa mora upravljavec predhodno temeljito in dokumentirano analizirati.
Obrazložitev:
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da so bile smernice IP glede inteligentne videoanalitike izdane še pred sprejemom Splošne uredbe, obenem pa ne Splošna uredba ne ZVOP-1/ZVOP-2 te specifične tehnologije ne obravnavajo posebej, zato je treba njihovo uporabo tolmačiti in presojati v luči temeljnih načel in določb Splošne uredbe in ZVOP-2 (slednji prične veljati 26.1.2023).
IP pozdravlja namen upravljavca, da pred uporabo sistema izdela oceno učinka na varstvo osebnih podatkov, saj je to najbolj primeren način za celovito obravnavo tveganj iz naslova varstva osebnih podatkov ter sprejem ustreznih tehničnih in organizacijskih postopkov in ukrepov za zagotovitev, da bo uporaba sistema skladna z zakonodajo. Na izdelano oceno učinka lahko upravljavec pridobi mnenje IP v postopku predhodnega usklajevanja po členu 36 Splošne uredbe.
Kot tudi sami pravilno ugotavljate se sistemi inteligentne videoanalitike razlikujejo glede intenzivnosti in obdelave podatkov glede na zasledovane namene – namen opisanega sistema ni v identifikaciji posameznikov, je pa namenjen razločevanju med njimi, da lahko tako doseže njihovo štetje in razdelitev po določenih kriterijih (starost, spol, ugotavljanje pozornosti), ne da bi pri tem skušal ali jih želel kakorkoli določiti. Navedeno se izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, zato je treba šteti, da gre za obdelavo osebnih podatkov. Ker posamezniki načeloma ne pričakujemo oziroma se (še) ne zavedamo tehnoloških možnosti, ki jih imajo sodobne digitalne oglasne table in panoji – da nas zmorejo prešteti in oceniti nekatere naše lastnosti, je izjemnega pomena za njihovo sprejemljivost, da se uvajajo na pregleden in transparenten način, kot se je tudi pokazalo v nekaterih primerih implementacij v tujini. K visoki preglednosti zelo jasno pozivajo tudi združenja na področju t.i. zunajdomnega digitalnega oglaševanja (DOOH, angl. Digital Out Of Home), kakor tudi organi za varstvo osebnih podatkov (več o tem v omenjenih smernicah, dostopne so na: https://www.ip-rs.si/publikacije/smernice-o-inteligentni-videoanalitiki).
Smernice Evropskega odbora poudarjajo (točki 80 in 81), da če je namen obdelave, na primer, razlikovanje ene kategorije ljudi od druge, ne pa edinstvena identifikacija posameznika, obdelava ne spada na področje uporabe člena 9 Splošne uredbe (posebne vrste osebnih podatkov), torej je treba pravno podlago iskati predvsem v določbah člena 6 Splošne uredbe.
Glede na to, da se s sistemom ne želi, niti ta ne omogoča določljivosti posameznikov ter da posledično ni primerno s posamezniki sklepati pogodb ali pridobivati privolitev, sama uporaba pa ni predvidena z zakonom, se kot možna pravna podlaga kažejo zakoniti interesi upravljavca po točki (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. Kot običajno velja za to pravno podlago jo mora upravljavec predhodno temeljito in dokumentirano analizirati, kot izpostavljeno zgoraj pa igra pomembno vlogo v tej oceni ustrezno informiranje posameznikov, ki mora biti izvedeno na primeren in posamezniku razumljiv način. Obveznosti glede preglednosti in zagotavljanja informacij so smiselno podrobno obravnavane in razdelane v smernicah IP in v 7. poglavju smernicah Evropskega odbora (https://edpb.europa.eu/sites/default/files/files/file1/edpb_guidelines_201903_video_devices_sl_0.pdf). Velja dodati, da smernice Evropskega odbora tehnologij videoanalitike posebej ne obravnavajo.
Opisanega načina videoanalitike ni mogoče enostavno opredeliti kot videonadzor ali ne, kot ga ureja ZVOP-2 (ta niti nima definicije videonadzora, zato so možne različne interpretacije) – pomembnejše so implikacije za posameznike - zato je popolnoma smiselno zaradi zagotavljanja transparentnosti upoštevati vsaj določbe 4.odstavka 76. člena ZVOP-2, po katerem naj obvestilo posameznikom poleg informacij iz prvega odstavka člena 13 Splošne uredbe vsebuje naslednje informacije:
1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor oz. video analitika
2. namene obdelave, navedbo upravljavca sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;
3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;
4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);
5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.
Kot smo omenili gre pri posameznikih za relativno za neobičajne sisteme, zato se nam zdi primerno, da so upoštevaje 5. točko o tem obveščeni.
IP zaključno ponavlja, da je ocena učinka najprimernejše orodje – njen sestavni del je tudi analiza pravna podlage zakonitih interesov – za celovito obravnavo in obvladovanje tveganj glede varstva osebnih podatkov, IP pa lahko kot izpostavljeno na takšno oceno učinka poda mnenje v postopku predhodnega posvetovanja. Priporočamo, da se v oceni učinka poskusi kar se da široko identificirati tveganja v smislu »kaj (vse) bi šlo lahko narobe« ter da pri izdelavi oceni učinka upravljavec sledi priporočilom iz:
• Smernic IP o ocenah učinkov (https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-ocene-u%C4%8Dinkov-na-varstvo-osebnih-podatkov)
• Infografike IP – ustrezno in priporočila glede ocen učinkov (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/infografike/Infografika%20-%20Ustreznost%20DPIA%20in%20priporo%C4%8Dila.pdf).
S spoštovanjem,
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
Pripravil:
mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke