Kraja identitete

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede kraje identitete. Navajate, da se na spletu nahaja oglas, v katerem je vaše ime in slika, vi pa nimate nič s tem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri kraji identitete ne gre le za pravico do varstva osebnih podatkov, ampak tudi za druge pravice, ki izvirajo iz širše pravice do zasebnosti. V primeru suma storitve kaznivega dejanja, npr. zlorabe osebnih podatkov ali katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, se lahko s prijavo obrnete na policijo.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da je skladno z 2. členom ZInfP med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. Glede na navedbe v vašem dopisu pa bi lahko v opisanem primeru prišlo tudi do storitve katerega od kaznivih dejanj, ki jih določa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 in naslednji; v nadaljevanju KZ-1), npr. kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1) ali katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz 18. poglavja KZ-1. V primeru suma storitve kaznivih dejanj se lahko obrnete na policijo, o tem pa odločajo sodišča v kazenskem postopku. Glede uveljavljanja odškodnine in kršitev osebnostnih pravic je predvideno civilnopravno varstvo pred sodišči preko vložitve tožbe.

IP sicer glede same obdelave osebnih podatkov na splošno pojasnjuje, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov (tudi objava osebnih podatkov na spletni strani) temeljiti na zakoniti in ustrezni pravni podlagi. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (privolitev, pogodba, zakon itn.). Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec. Prav tako mora upravljavec poskrbeti za varnost osebnih podatkov v skladu s členom 32 Splošne uredbe o varstvu podatkov ter 24. in 25. členom ZVOP-1. Tudi vsakdo drug, ki bi želel obdelovati vaše osebne podatke, mora imeti za obdelavo ustrezno pravno podlago v skladu z zgoraj predstavljenimi določbami, sicer takšna obdelava ne bi bila zakonita.

IP v okviru mnenja ne more presojati, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov, saj lahko takšno presojo opravi le v inšpekcijskem postopku. Več o vložitvi prijave si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave.

Več informacij lahko najdete tudi v smernicah IP za preprečevanje kraje identitete: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/brosure/Smernice_kraja_identitete.pdf.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka