Kamere na gasilskem domu
+ -Številka: 07121-1/2022/782
Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da bi na gasilski dom radi namestili kamere, saj je večkrat prišlo do namernega uničenja in škode na stavbi.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore je dovoljeno vzpostaviti le pod pogojem, da je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Pomembno je, da se o izvajanju videonadzora ustrezno obvesti posameznike.
Upravljavec podatkov je dolžan v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb.
O b r a z l o ž i t e v:
IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.
Po mnenju IP bi v danem primeru lahko šlo za izvajanje videonadzora dostopa v službene ali poslovne prostore, kakor to podrobneje ureja 75. člen ZVOP-1. Javni in zasebni sektor lahko izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene oziroma poslovne prostore pod pogojem, da je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi. Videonadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti snemanje vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Osebni podatki, ki nastajajo z vzpostavitvijo videonadzora, se lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače.
V kolikor v danem primeru ne bi šlo zgolj za videonadzor nad dostopom v službene ali poslovne prostore, je potrebno ugotoviti, ali za takšno snemanje obstaja pravna podlaga zakonitih interesov upravljavca. Na navedeni pravni podlagi je mogoče obdelovati podatke, ko je to nujno potrebno zaradi uresničevanja interesov upravljavca osebnih podatkov (tj. izvajalec videonadzora), ki so zakoniti po naravi, in nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. V takem primeru je torej upravljavec dolžan zakonite interese (to je lahko npr. varovanje svojega premoženja) skrbno oceniti in opraviti tehtanje med zakonitim interesom upravljavca na eni in posegom v interese oziroma temeljne pravice in svoboščine posameznika na drugi strani.
Ob tem je potrebno upoštevati tudi splošne določbe 74. člena ZVOP-1, ki določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije: 1. da se izvaja videonadzor; 2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; 3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Poleg tega mora izvajalec zagotoviti še informacije, ki jih določata prvi in drugi odstavek člena 13 Splošne uredbe (več o obveščanju posameznikov si lahko preberete na strani: https://upravljavec.si/obvescanje-posameznikov/).
Videonadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Poleg tega mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema.
Več o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete na naši strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora
V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Neja Domnik, mag. prav.,
asistentka svetovalca pri IP