Videonadzor večstanovanjske stavbe
+ -Številka: 07121-1/2020/373
Kategorije: Video in avdio nadzor
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v večstanovanjski stavbi.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora.
Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Videonadzor v večstanovanjskih stavbah ZVOP-1 ureja v 76. členu, kjer določa stroga pravila glede njegove vzpostavitve in izvajanja. V skladu z določbo prvega odstavka 76. člena je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev lastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov lastniških deležev. Videonadzor se tako v večstanovanjski stavbi lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Namen vzpostavitve videonadzora je torej z zakonom natančno določen. Solastniki ali etažni lastniki morajo torej oceniti, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode.
Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika, prav tako je z videonadzornim sistemom prepovedano snemati vhode v posamezna stanovanja.
Ob tem IP opominja, da mora v skladu s 74. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Omenjeno ne velja zgolj za stanovalce, ampak za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru, torej tudi za obiskovalce.
Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP. Glede pogojev za vzpostavitev videonadzora v večstanovanjskih stavbah vas napotujemo na str. 18-21 navedenih smernic, ki so dostopne na tej povezavi:
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf
Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:
S spoštovanjem.
Pripravil:
Matej Sironič,
Svetovalec pooblaščenca
za varstvo osebnih podatkov
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka