IJZ pri organih

Namen in funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja

Ena izmed glavnih funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja je nadzorna funkcija, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja širšega javnega sektorja. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo javnih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

Ni naključje, da je v državah z najdaljšo tradicijo odprtosti tudi manj korupcije (npr. skandinavske države). Z doslednim, vztrajnim in poštenim delom vseh, ki delujemo na področju dostopa do informacij javnega značaja, lahko dosežemo, da bo v nekaj letih med državami, v katerih je najmanj korupcije, tudi Slovenija. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je za doseganje tega cilja odlična osnova.

ZDIJZ nalaga zavezancem dve osnovni dolžnosti v zvezi z informacijami javnega značaja:

da informacije javnega značaja posredujejo prosilcu (ki je lahko katerakoli pravna ali fizična oseba, pri čemer prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa) na podlagi njegove zahteve in
da podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni, objavijo na svoji spletni strani.

Če organ zahtevo prosilca zavrne ali nanjo sploh ne odgovori, lahko prosilec vloži pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Nadzor nad ustreznostjo objav na spletni strani zavezanca (t. i. proaktivna objava) zagotavlja Upravna inšpekcija, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za upravo.

Zakonska podlaga

Pravico dostopa do informacij javnega značaja je zakonodajalec zagotovil že z Ustavo Republike Slovenije. Ta v 2. odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Kljub temu da je pravica dostopa do informacij javnega značaja ena od osnovnih človekovih pravic, je zaživela šele 11 let po sprejemu ustave, in sicer s sprejetjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Dotlej so se posamezne določbe o javnosti informacij pojavljale le v nekaterih zakonih (npr. Zakon o varstvu okolja, Zakon o medijih, Zakon o naravnih in drugih nesrečah,…), celostno pa jih je uredil šele ZDIJZ.

Leta 2005 je bil z novelo ZDIJZ (ZDIJZ-A) narejen še korak naprej. Novela je zožila možnost neupravičenega zapiranja informacij in uvedla pomembno novost: test javnega interesa. Tako se je Slovenija pridružila tistim demokratičnim državam, ki, kadar gre za javni interes, tudi izjeme od prostega dostopa obravnavajo kot relativne.

Leta 2014 sta bili sprejeti dve noveli ZDIJZ (ZDIJZ-C in ZDIJZ-D), katerih namen je, da se, poleg zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja javnega sektorja (t.i. organov), krepi tudi transparentnost in odgovorno ravnanje pri upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov, nad katerimi ima javni sektor prevladujoč vpliv.

Leta 2016 je bila sprejeta novela ZDIJZ-E, ki je v slovenski pravni red prenesla določbe Direktive EU glede ponovne uporabe informacij javnega značaja. Ključni cilj te novele je sprememba pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij, podatkov oziroma zbirk podatkov, nadaljnji cilj spremembe novele pa je usmerjen v odpiranje podatkov javnega sektorja (»open data« –objava na nacionalnem portalu odprtih podatkov). Prav tako je novela razširila krog zavezancev za ponovno uporabo, saj je vključila tudi muzeje, knjižnice in arhive.

Zakoni:

Podzakonski predpisi:

Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja

Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja se delijo v dve skupini:

organi in
poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Za vsako od skupin zavezancev je pojem »informacija javnega značaja« (torej informacija, ki jo morajo zavezanci praviloma posredovati prosilcu) drugače definiran. Medtem, ko za organe na splošno lahko rečemo, da so vsi dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, s katerimi razpolagajo, informacije javnega značaja, razen izjem, za nove zavezance velja ravno obraten miselni proces – informacije javnega značaja so le tisti dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, ki jih kot take določa zakon.

Zavezanci, ki izpolnjujejo kriterije za umestitev v obe skupini (npr. gospodarske družbe v 100 % lasti občine, ki so hkrati tudi izvajalke javne službe), so zavezani posredovati obe vrsti informacij javnega značaja.

Tisti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki hkrati ne sodijo med organe, lahko uporabijo t.i. »poenostavljen postopek« odločanja o zahtevah. Ostali zavezanci (npr. nosilci javnih pooblastil, ki so hkrati pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava) so dolžni voditi upravni postopek, kot je določen za organe.

Na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca lahko najdete podrobnejše informacije, ki se nanašajo na obe skupini zavezancev.