Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

IJZ pri subjektih pod prevladujočim vplivom

+ -

Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja se delijo v dve skupini:

  1. organi in
  2. poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Za vsako od skupin zavezancev je pojem »informacija javnega značaja« (torej informacija, ki jo morajo zavezanci praviloma posredovati prosilcu) drugače definiran. Medtem ko za organe na splošno lahko rečemo, da so vsi dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, s katerimi razpolagajo, informacije javnega značaja, razen izjem, za nove zavezance velja ravno obraten miselni proces – informacije javnega značaja so le tisti dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva, ki jih kot take določa zakon.

Zavezanci, ki izpolnjujejo kriterije za umestitev v obe skupini (npr. gospodarske družbe v 100 % lasti občine, ki so hkrati tudi izvajalke javne službe), so zavezani posredovati obe vrsti informacij javnega značaja.

Tisti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki hkrati ne sodijo med organe, lahko uporabijo t.i. »poenostavljen postopek« odločanja o zahtevah. Ostali zavezanci (npr. nosilci javnih pooblastil, ki so hkrati pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava) so dolžni voditi upravni postopek, kot je določen za organe.

Na spletnih straneh Informacijskega pooblaščenca lahko najdete podrobnejše informacije, ki se nanašajo na obe skupini zavezancev.

Zakaj dostop do informacij, s katerimi razpolagajo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom?

Namen sprememb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C in ZDIJZ-E) je, da se poleg zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja javnega sektorja, krepi tudi transparentnost in odgovorno ravnanje pri upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov, nad katerimi ima javni sektor prevladujoč vpliv. Nadzor javnosti, omejen zgolj na državne organe, občine in širši javni sektor, se je izkazal za nezadosten. Finančna in gospodarska kriza preteklih let je namreč povečala občutljivost javnosti na korupcijo, zlorabo oblasti in slabo upravljanje.

Družbene spremembe so zahtevale, da se onemogoči odtekanje javnih sredstev z ustanavljanjem in prevzemanjem statusno-pravno zasebnih družb s strani države, občin in drugih javnopravnih subjektov. Eden od pomembnih mehanizmov višanja kulture odgovornega ravnanja s sredstvi države je razširitev nadzora javnosti tudi na gospodarske subjekte, v katerih lahko javni sektor na različnih podlagah izvaja odločilen vpliv na poslovanje in vodenje. Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, gre namreč za posredno porabo javnih sredstev – vložkov javnega sektorja.

ZDIJZ zavezancem za posredovanje informacij javnega značaja nalaga dve osnovni dolžnosti v zvezi z informacijami javnega značaja:

1.    da informacije javnega značaja na njegovo zahtevo posredujejo prosilcu (ki je lahko katerakoli pravna ali fizična oseba, pri čemer prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa)

in

2.    da podatke, ki so v ZDIJZ taksativno navedeni, objavi na svoji spletni strani.

Če je zahtevana informacija že enostavno javno dostopna, lahko zavezanec prosilca le obvesti, kje je informacija dostopna (5. odstavek 6. člena ZDIJZ).

Če zavezanec prosilčevo zahtevo zavrne, lahko prosilec v 15 dneh od prejema obvestila vloži pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu. Nadzor nad ustreznostjo objav na spletni strani zavezanca (t. i. proaktivna objava IJZ) zagotavlja Upravna inšpekcija, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za upravo.

Zakoni: 

Podzakonski predpisi: