Ob dnevu človekovih pravic
+ -Informacijski pooblaščenec ob svetovnem dnevu človekovih pravic poudarja, da je za ustrezno varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v digitalni dobi nujno zavedanje, da se morajo sodobne tehnologije uporabljati na način, ki naše pravice krepi in ne ogroža. Prežetost našega vsakdanjika z uporabo orodij umetne inteligence in digitalizacija na vseh področjih lahko prispevata k hitrejšemu opravljanju nalog in spodbujata kreativnost in razvoj, obenem pa z njihovo rabo kot posamezniki postajamo še bolj izpostavljeni in ranljivi tako pred oblastjo kot pred zasebnim sektorjem.
Pravnih okvirov, ki utirjajo odgovorno in etično uporabo sodobnih tehnologij, zato ne bi smeli dojemati kot pretirane birokratizacije, temveč kot branike pred nesorazmernimi posegi v naše pravice. Varovanje osebnih podatkov namreč podpira tudi druge temeljne pravice – varuje nas pred diskriminacijo, omejitvami svobode gibanja, mišljenja in svobodnega izražanja in podpira demokratično udejstvovanje, opredelitev pravil za etično in odgovorno uporabo umetne inteligence pa zmanjšuje avtonomnost tehnološkega odločanja o naših življenjih in vzpostavlja mehanizme za pregledno in nadzorovano rabo umetne inteligence, sorazmerno s tveganji, ki jih ta na določenih področjih prinaša.
Evropski normativni okvir za varstvo osebnih podatkov in umetno inteligenco predstavlja sodoben in robusten pristop k varni in etični rabi tehnologij, žal pa z zaskrbljenostjo spremljamo predlagane spremembe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in Akta o umetni inteligenci v okviru t.i. digitalnega omnibusa (sporočilo IP ob predstavitvi predloga Evropske komisije in stališče IP resornemu ministrstvu).
S predlaganim spremembami se pod vprašaj daje tehnološka nevtralnost Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj daje izrecno prednost razvoju umetne inteligence pred pravicami posameznikov in s tem namenom posega v dosežene ravni varstva osebnih podatkov. Bojimo se, da številni predlogi iz digitalnega omnibusa pomenijo izrazit korak nazaj za varovanje pravic posameznikov, zato bomo v sodelovanju z evropskimi kolegi iz nadzornih organov za varstvo podatkov še naprej budno spremljali razvoj dogodkov in opozarjali, da (težko) doseženih ravni varstva človekovih pravic ne bi smeli zmanjševati.
dr. Jelena Virant Burnik
informacijska pooblaščenka RS