Digitalni omnibus: izrazit korak nazaj za varstvo osebnih podatkov
+ -Evropska komisija s t. i. Digitalnim Omnibusom predlaga velike posege v temeljna načela in elemente varstva osebnih podatkov z zavajajočo razlago, da gre za zmanjšanje bremen za »majhne igralce«, predvsem pa utira pot k lažjemu in agresivnejšemu razvoju modelov umetne inteligence.
V ta namen predlagani Digitalni omnibus:
- korenito spreminja definicijo osebnih podatkov, zaradi česar bodo posamezniki manj varovani, ker nekateri njihovi podatki ne bodo več šteli za osebne podatke. Psevdonimizirani podatki (med katere pri nas šteje tudi EMŠO) ne bodo vedno šteli za varovane osebne podatke (gre za razširjeno razlago nedavne sodbe Sodišča EU - C-413/23 Evropski nadzornik za varstvo podatkov proti SRB);
- širi dopusten obseg obdelave osebnih podatkov za znanstveno-raziskovalne namene tudi v zgolj komercialne namene;
- izrecno omogoča treniranje, testiranje in delovanje AI sistemov ali modelov na zbirkah posebnih vrst osebnih podatkov ter širi dopustni obseg obdelav vseh podatkov za te namene. Bati se je, da bi prišlo do scenarijev, ko bi modeli umetne inteligence postrgali podatke iz aplikacij, namenjenih na primer istospolno usmerjenih ali zdravstvenim storitvam, vključno z vzdevki posameznikov, ki so se razkrivali na takšni aplikaciji. Splošna uredba (ang. GDPR) je bila namenjena ravno zaščiti najranljivejših (oseb in vrst podatkov) in je takšne scenarije prepovedoval, zdaj pa se to bistveno rahlja, da bi se uzakonilo doslej prepovedane prakse strganja podatkov.
Predlog resno posega tudi v pravice posameznikov, s tem, ko določa izjeme glede obveščanja posemaznikov o obdelavi in določa, da ti ne bi mogli več vedno zahtevati seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Posamezniki bodo tako imeli manjše pravice dostopa do informacij o tem, kako in za kakšne namene se npr. z umetno inteligenco obdeluje njihove osebne podatke. Gre za ustavno pravico - enega večjih civilizacijskih dosežkov EU in temelj varstva ter bistven element pravice do informacijske samoodločbe posameznikov.
Informacijski pooblaščenec je do nekaterih predstavljenih rešitev zadržan, za nekatere pa je prepričan, da ne bi smele skozi zakonodajno sito, saj bi bile lahko v neposrednem nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah. Zelo jasno je tudi, da Digitalni Omnibus postavlja pod vprašaj tehnološko nevtralnost Splošne uredbe o varstvu podatkov (ang. GDPR), saj daje izrecno prednost razvoju umetne inteligence pred pravicami posameznikov in s tem namenom posega v dosežene ravni varstva osebnih podatkov.
Slovenija je že bila omenja kot članica, ki bo tovrstnim rešitvam v omnibusu nasprotovala, kar Informacijski pooblaščenec pozdravlja. IP bo proces podrobno spremljal tudi v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov.