Pregled posnetkov videonadzorne kamere
+ -Številka: 07121-1/2024/1246
Kategorije: Posredovanje osebnih podatkov, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, je v stanovanjsko-poslovni stavbi nameščen videonadzor, glede katerega je med drugim sprejet tudi pravilnik in so določene osebe, ki lahko obdelujejo podatke videonadzora. V tej stavbi ste upravnik in odgovorna oseba za izvajanje videonadzora. Pripetil se je vlom (…), ki je bil prijavljen policiji. Policija je od vas zahtevala posnetke vseh kamer v določenem časovnem obdobju, kar ste ji tudi izročili. Oškodovanca želita vpogledati v posnetke, saj menita, da bi lahko na njihovi podlagi prepoznala storilca in svoj vpogled opravičujeta tudi s tem, da so kamere skupna last ter da se pravica do vpogleda v kamere ne razlikuje od individualne rabe. Prosite nas za mnenje, kako naj ukrepate.
* * *
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Etažni lastniki bi lahko izvajali videonadzor skupne lastnine stanovalcev zaradi zakonitih interesov (npr. varnost premoženja) na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.
Za omogočanje vpogleda v videoposnetek bi morali imeti ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki je IP načeloma na podlagi opisanega ne vidi in izpostavlja, da ima oškodovanec možnost, da se seznani s spisom konkretnega postopka, ki teče pred pristojnim organom (policijo oz. sodiščem). Za razlago postopkovnih določb pred navedenimi organi pa IP ni pristojen organ.
O b r a z l o ž i t e v:
Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje podatkov v konkretnem primeru IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more ugotavljati, temveč vam lahko poda zgolj splošna napotila in usmeritve.
Pojasnjujemo, da ZVOP-2 podrobnih določb o izvajanju videonadzora v večstanovanjskih stavbah (kot je bil npr. 76. člen prej veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1) ne vsebuje, zato se glede videonadzora v večstanovanjski stavbi oz. glede okolice, ki predstavlja skupno lastnino stanovalcev, uporabijo pravne podlage, ki so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, obdelava je zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Poudarjamo, da bi skladno s stanovanjsko zakonodajo za uvedbo videonadzora moralo biti podano tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe. Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2024/603 z dne 24. 6. 2024.
Kot je IP že večkrat poudaril v svojih mnenjih (glej npr. mnenje št. 07121-1/2024/1031 z dne 5. 9. 2024), bi lahko bil zakonit namen, iz katerega bi se pregledovali posnetki, ki bi nastali z izvajanjem videonadzora, zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Izvajalec videonadzora bi lahko torej posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku, kot bi naj bilo tudi v obravnavanem primeru. V mnenju smo tudi pojasnili, da morajo etažni lastniki kot upravljavci poskrbeti za varnost osebnih podatkov tako, da sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, med drugim morajo npr. določiti pooblaščene osebe, ki lahko vpogledajo v posnetke videonadzornega sistema. IP meni, da lahko v posnetke videonadzornega sistema (npr. zaradi poškodovanja premoženja) vpogledajo osebe, ki so za to posebej pooblaščene (bodisi s pravilnikom ali pa npr. s pooblastilom za konkreten primer). IP prav tako meni, da ni dopustno, da se s posnetki seznanijo etažni lastniki z namenom identifikacije storilca in torej tudi ne vidi pravne podlage za vpogled v posnetek s strani oškodovanca v namen prepoznave storilca.
Glede na to, da gre v tej zadevi za sum kaznivega dejanja, bo prepoznavo opravila policija in ima oškodovanec pravico vpogleda v spis v tej konkretni zadevi, ki teče pred pristojnim organom (policijo oz. sodiščem). Glede razlage postopkovnih določb pred temi organi, IP ni pristojen podati svojega mnenja. Kar se tiče obdelave osebnih podatkov menimo, da bi kot izvajalec videonadzora morali imeti ustrezno pravno podlago, da bi oškodovancu omogočili tak vpogled, zato vam predlagamo, da zahtevate pojasnilo, na kateri pravni podlagi se takšen vpogled zahteva. Za posredovanje osebnih podatkov je določen postopek, ki je opredeljen v 41. členu ZVOP in je tudi natančno določeno, kaj mora vsebovati zahteva za posredovanje podatkov. Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2023/1639 z dne 21. 2. 2024.
Vsekakor vpogled v posnetek ne more biti opravičen z navedbami, da gre za skupno lastnino in da bi dejansko predstavljal individualno rabo, saj je pri obdelavi osebnih podatkov treba upoštevati določbe Splošne uredbe, ki so namenjene varstvu osebnih podatkov posameznikov (torej v tem primeru oseb, ki so podvržene videonadzoru), kot je zavarovanje osebnih podatkov, ki smo ga izpostavili zgoraj. Vsekakor pa pri izvajanju videonadzora s strani etažnih lastnikov, kot ga opisujete v tem primeru, ne gre za izvajanje t.i. osebne ali domače dejavnosti, glede katere bi bila uporaba Splošne uredbe izključena. Več o osebni rabi in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na videonadzor, lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Že izdana mnenja IP so dostopna s pomočjo iskalnikov na https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.
V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.
dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka
Pripravila:
Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,
svetovalka pooblaščenca za preventivo