Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Snemanje telefonskega pogovora s policijo in dostop do posnetkov

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 28.11.2022
Številka: 07121-1/2022/1300
Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Telekomunikacije in pošta, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 11. 2022 prejeli vaše vprašanje o tem, zakaj ne more biti posamezniku dostopen govor dežurnega policista pri telefonskem pogovoru, če pa je snemanje izvajal policist in je vedel ter se je strinjal s tem, da bo posnet. Menite tudi, da če vaš del telefonskega pogovora predstavlja vaše osebne podatke, potem vas policija ne bi smela snemati oziroma ste v to prisiljeni s tem, ko kličete na številko policije.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

 

Snemanje telefonskega pogovora med policistom in klicateljem ne temelji na privolitvi policista in klicatelja, temveč na zakonski podlagi (Zakon o elektronskih komunikacijah). Policistova nujna podvrženost snemanju zaradi opravljanja dela, ne spremeni dejstva, da gre za njegove osebne podatke in da ti ne morejo biti prosto dostopni komurkoli.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Najprej je treba pojasniti, da snemanja tovrstnih telefonskih pogovorov ne izvajajo policisti, temveč jih izvaja policija kot državni organ, ki je tudi upravljavec posnetkov. Snemanje se izvaja s sredstvi za avtomatizirano obdelavo osebnih podatkov.  

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je začel veljati 10. 11. 2022, v desetem odstavku 13. člena določa, da je ne glede na določbe petega odstavka tega člena (ta na splošno prepoveduje snemanje) snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih podatkov iz prvega odstavka tega člena dovoljeno tudi v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Podobno določbo je imel tudi prej veljavni ZEKom-1 v devetem odstavku 147. člena. Podrobnosti so urejene tudi v Pravilniku o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov. Omenjene določbe ZEKom-1 in ZEKom-2 pomenijo zakonodajno izpeljavo splošne podlage za tovrstno obdelavo osebnih podatkov v (e) točki prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov (npr. snemanje telefonskega pogovora) dopustna, če je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Zato pri snemanju tovrstnih telefonskih pogovorov privolitev dežurnega policista in klicatelja ni relevantna. Dežurni policist je podvržen snemanju po službeni dolžnosti zaradi opravljanja dela. Dejstvo, da je podana zakonska podlaga za snemanje in dejstvo, da policist ve, da se celotni pogovor snema, ne spremeni narave podatkov; tisti del pogovora, ki ga je opravil policist, se neposredno nanaša le nanj in gre zato za njegove osebne podatke.

 

Čeprav gre pri policistu za javnega uslužbenca, njegov del posnetega pogovora zaradi tega ne more biti prosto dostopna informacija javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). To izhaja iz dosedanje prakse IP na področju pritožbenega odločanja po ZDIJZ. Zvočni posnetek namreč ne vsebuje le vsebine policistovega govora, temveč tudi njegove glasovne značilnosti, govorne in jezikovne značilnosti, druge osebne značilnosti ter spremljajoče podatke. To so podatki, ki presegajo zvezo z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki je sicer pogoj za javnost informacij, ki se nanašajo na javnega uslužbenca.

 

IP je že izdal nekaj mnenj glede seznanitve s posnetki telefonskih pogovorov, ki so dostopna na spletni strani IP, na primer št. 07121-1/2022/601, 07120-1/2021/604 in 07121-1/2021/509.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka