Razkritje detektivskega poročila etažnim lastnikom

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 21. 4. 2022 prejeli vaše vprašanje glede objave poročila detektivske agencije o dogajanju v večstanovanjski stavbi, kjer delujete kot upravnik. V stavbi se je občasno v nočnih urah pojavljal hrup, za katerega se je kasneje izkazalo, da ga povzroča eden od stanovalcev na način, da s kovinskim predmetom udarja po radiatorjih in instalacijah skupnega centralnega ogrevanja. Zato ste v skladu s pobudo stanovalcev zaprosili detektivsko agencijo, da odkrije povzročitelja. Detektivska agencija je kot povzročitelja izpostavila enega od stanovalcev, ki zanika povzročanje hrupa. Etažni lastniki, ki so detektivsko poročilo tudi plačali, zahtevajo vpogled v to poročilo. Težava je v tem, da je v tem poročilu tudi nekaj osebnih podatkov, na primer identifikacija povzročitelja (skupaj s številko stanovanja), ocena psihičnega stanja povzročitelja in vsebina intervjujev, v katerih etažni lastniki govorijo o povzročitelju.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih primerov le v inšpekcijskih postopkih, poleg tega pa ne razpolagamo s konkretno vsebino detektivskega poročila. Zato je spodnje mnenje splošno in načelno.

Če je obravnava detektivskega poročila in odločanje o ukrepanju lahko v pristojnosti zbora lastnikov, se udeleženci zbora lastnikov lahko seznanijo z vsebino detektivskega poročila, pri čemer je treba pri obsegu razkritja osebnih podatkov upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov (sorazmernost). V skladu s tem načelom bi bila lahko razkrita tudi identiteta povzročitelja motenja, na pa tudi nujno vsebina osebnih izjav drugih etažnih lastnikov in mnenje o tistih povzročiteljevih osebnih lastnostih, ki niso relevantne za poznavanje okoliščin motenja ter za ukrepanje v zvezi s tem.

O b r a z l o ž i t e v:

Po mnenju IP bi bilo detektivsko poročilo s sorazmernim delom osebnih podatkov lahko razkrito formalnemu organu odločanja (zboru lastnikov) pri izvajanju njegove funkcije. Gre namreč za skupno in ne le individualno problematiko. Pravne podlage za razkritje bi v tem primeru lahko bile:

• (b) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če je obdelava podatkov potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki; v konkretnem primeru je to lahko pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki, če ima ustrezne določbe, ki narekujejo potrebo po seznanitvi s podatki;
• (f) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če je obdelava podatkov potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec (v konkretnem primeru upravnik) ali tretja oseba (v konkretnem primeru etažni lastniki), razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
• (f) točka drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če je obdelava potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov (npr. v okviru reševanja spora zaradi motenja posesti ali izključitvene tožbe).

Načelo najmanjšega obsega podatkov je določeno v (c) točki prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki pravi, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. To pomeni, da se lahko udeleženci zbora lastnikov seznanijo s tistimi osebnimi podatki, ki so nujno potrebni za presojo spornega motenja in ukrepanje v zvezi s tem. Pri tem je identiteta povzročitelja lahko relevanten podatek, hkrati pa je bilo odkritje povzročitelja osnovni namen pooblastitve detektivske agencije, za kar so se odločili in storitev plačali ravno etažni lastniki. 

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka