Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pridobitev podatkov o zdravju s strani delodajalca

+ -
Datum: 29.06.2022
Številka: 07121-1/2022/731
Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali lahko delodajalec v času vaše bolniške odsotnosti z dela od vašega osebnega zdravnika pridobi informacije o vašem zdravju.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

 

 

Delodajalec ima pravno podlago za pridobivanje podatka o razlogu začasne zadržanosti z dela in podatke o režimu gibanja delavca za namen kontrole bolniškega staleža zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pri obeh navedenih primerih pa je delodajalec upravičen zgolj do podatka o razlogu (na primer bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoz bolezni ali poškodbe. Navedene podatke lahko delodajalec načeloma pridobi tudi od delavčevega osebnega zdravnika.

 

O b r a z l o ž i t e v:

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec, tj. v danem primeru delodajalec, ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe, za posebne vrste osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen eden izmed posebnih pogojev, ki so določeni v členu 9(2) Splošne uredbe. Splošno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov delavcev predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

V okviru delovnega razmerja najpogosteje pride do situacije, ko delodajalec pridobiva in drugače obdeluje delavčeve podatke o začasni zadržanosti od dela za namen obračuna nadomestila plače, za kar ima delodajalec seveda pravno podlago. Delodajalec ima pravno podlago tudi na primer za pridobivanje podatka o razlogu začasne zadržanosti z dela in podatke o režimu gibanja delavca za namen kontrole bolniškega staleža zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pri obeh navedenih primerih pa je delodajalec upravičen zgolj do podatka o razlogu (na primer bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoz bolezni ali poškodbe.

V skladu s 36. členom ZDR-1 mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To se nanaša tudi na predložitev ustreznih podatkov o bolniškem staležu, npr. o predvidenem trajanju in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec lahko te podatke načeloma pridobi tudi od delavčevega osebnega zdravnika, vendar pa IP ni znano, da bi imel delodajalec zakonsko določene vzvode za pridobitev takšnih podatkov oziroma dokazil od zdravnika.

Glede na pojasnjeno, delodajalec lahko načeloma pridobi podatke neposredno od osebnega zdravnika delavca, vendar le tiste podatke, za katere prepričljivo izkaže konkretno potrebo po pridobitvi oziroma upravičen namen njihove obdelave, tj. če izkaže, da podatke potrebuje v posamičnem primeru za uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za določenega delavca. Ne more pa delodajalec pridobiti podatka o diagnozi bolezni ali poškodb, saj za obdelavo teh podatkov nima ustrezne pravne podlage.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP