Pridobitev podatkov iz kazenske evidence s strani CSD

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 21. 4. 2022 prejeli vaše vprašanje, ali je CSD na podlagi priloženega zaprosila upravičen do pridobitve podatkov o kaznivih dejanjih (ali prekrških) v zvezi z alkoholom za določeno osebo, in sicer od Ministrstva za pravosodje. CSD mora namreč pripraviti mnenje o enemu od otrokovih staršev za sodišče, ki vodi nepravdni postopek na podlagi 98. člena ZNP-1. Ta določa, da kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka za varstvo koristi otroka, sodišče glede koristi otroka pridobi mnenje centra za socialno delo. V zaprosilu so navedene pravne podlage:

• in 22. člen ZVOP-1;
• 113 in 113.a člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV);
• (d) točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov;
• , 153. in 180. člen Družinskega zakonika (DZ).

Naknadno ste nas obvestili, da je Ministrstvo za pravosodje glede vašega zaprosila izdalo zavrnilno upravno odločbo.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se lahko IP dokončno opredeljuje do konkretnih primerov le v inšpekcijskih in pritožbenih postopkih.

Po načelnem mnenju IP prvi odstavek 6. člena in neposredno 9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, 22. člen in dodatno 9. člen ZVOP-1, 113. in 113.a člen ZSV ter 16., 153. in 180. člen DZ najverjetneje niso ustrezne pravne podlage za pridobitev osebnih podatkov enega od staršev o kaznivih dejanjih iz kazenske evidence s strani CSD za potrebe priprave mnenja za sodišče v nepravdnem postopku s področja varstva koristi otroka. ZIKS-1 v 250.a členu ni samostojna pravna podlaga za pridobitev osebnih podatkov iz kazenske evidence s strani nosilcev javnih pooblastil.  

Ker IP v konkretnem primeru ne nastopa kot drugostopenjski ali inšpekcijski organ, vam priporočamo, da vložite tožbo v upravnem sporu zoper zavrnilno odločbo, ki vam jo je izdalo Ministrstvo za pravosodje v zvezi z vašim zaprosilom za osebne podatke. 

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma je treba pojasniti naslednja pomembna dejstva:

• da v konkretnem primeru ne gre za pridobivanje osebnih podatkov za potrebe vodenja upravnega postopka pri CSD, zaradi česar ne pridejo v poštev zakonske podlage v ZUP;
• da CSD v konkretnem primeru ne nastopa v vlogi klasičnega sodnega izvedenca, zaradi česar ne more pridobivati relevantnih osebnih podatkov od drugih upravljavcev po nalogu sodišča in na podlagi posebnega zakona kot to velja za sodne izvedence;
• da je naloga CSD priprava mnenja za sodišče na podlagi lastnih zaznav pri delu z družino ter osebnih podatkov iz lastnih zbirk. Če bi sodišče želelo širšo presojo (torej na podlagi podatkov iz zbirk različnih upravljavcev), bi lahko imenovalo izvedenca ali pa bi podatke pridobilo na podlagi sodnih poizvedb ali pravil o ediciji listin;
• da lahko CSD zahtevane osebne podatke pridobi od sodišča, če bi se izkazalo, da so s strokovnega vidika neizogibno potrebni za pripravo mnenja;
• da šesti odstavek 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki sicer omogoča dostop do podatkov iz kazenske evidence s strani nosilcev javnih pooblastil, zahteva upravičen, na zakonu utemeljen interes. To pomeni, da ta člen ni samostojna pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov, temveč zahteva specialno podlago v področni zakonodaji.

Ker gre v konkretnem primeru za pridobivanje posebnih vrst osebnih podatkov (“občutljivi osebni podatki”) iz prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je treba pravne podlage iskati predvsem v tem členu. Tudi omenjeni 9. člen ne ponuja neposredne rešitve za konkretni primer. Celo podlaga v (c) točki 9. člena (“življenjski interesi posameznika”), ki je sicer primerljiva s predlagano (d) točko 6. člena, ima drugačne pogoje, ki v konkretnem primeru niso izpolnjeni.

Kazenski zakonik (KZ-1) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP) ter ZNP-1 nimajo ustreznih določb, ki bi prišle v poštev v konkretnem primeru.

Prvi in četrti odstavek 22. člena ZVOP-1 nista pravni podlagi za pridobivanje osebnih podatkov, ker urejata vprašanje stroškov posredovanja.

Dodajamo še, da v konkretnem primeru načeloma tudi ni videti očitno utemeljenih razlogov, da bi lahko prišla v poštev podlaga iz četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 (»nujnost za izvrševanje zakonitih pooblastil«). Problematično je namreč izpolnjevanje pogoja nujnosti pridobitve zahtevanih podatkov, saj jih sodišče lahko pridobi sámo neposredno od Ministrstva za pravosodje ali imenuje izvedenca, CSD pa naj bi mnenje pripravil le na podlagi osebnih zaznav in podatkov, ki jih že ima v lastnih zbirkah podatkov. Če CSD te podatke morebiti vendarle utemeljeno potrebuje za pripravo mnenja, mu jih lahko priskrbi sodišče.

DZ v 16. členu ne omogoča pridobivanja osebnih podatkov, ker »sodelovanje« med organi samo po sebi ne pomeni posredovanja oziroma pridobivanja osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov mora biti določna in praviloma izrecna. Sodelovanje sicer lahko v določenih vključuje tudi izmenjavo osebnih podatkov, toda to ne velja za Ministrstvo za pravosodje, ki je v konkretnem primeru le upravljavec osebnih podatkov in sicer ne sodeluje v postopku varstva koristi otroka.

DZ v 153. členu prav tako ne omogoča pridobivanja osebnih podatkov, ker je v konkretnem primeru »potrebno dejanje in ukrep« le priprava mnenja za sodišče in ne pridobvanje osebnih podatkov.

Tudi DZ v 180. členu ne omogoča pridobivanja osebnih podatkov, ker Ministrstvo za pravosodje nastopa le kot upravljavec evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od pristojnih organov na podlagi že izvedenih uradnih postopkov. Ne nastopa pa v vlogi organa, ki bi zaznaval okoliščine o ogroženosti otroka.

ZSV v 113. členu ne določa, da je zavezanec za posredovanje osebnih podatkov Ministrstvo za pravosodje in med naštetimi osebnimi podatki, ki se lahko pridobivajo, ni podatkov iz kazenske evidence. Tudi 113.a člen ZSV ne določa pravnih podlag, temveč le omejene namene uporabe osebnih podatkov.

Pojasnjujemo še, da Ministrstvo za pravosodje ne vodi podatkov o vseh prekrških, saj se večina podatkov o prekrških vodi decentralizirano.  

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka