Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Pridobitev in razpečevanje kopije darilne pogodbe s strani tretje osebe

+ -
Datum: 22.11.2022
Številka: 07121-1/2022/1263
Kategorije: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Policijski postopki, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 17. 11. 2022 prejeli vaše vprašanje o dopustnosti ravnanja tretje fizične osebe, ki razširja oziroma razpečuje dokument z vašimi osebnimi podatki. Ta dokument je kopija notarskega zapisa darilne pogodbe za primer smrti, katere original imate sami. Ni vam znano, kako je tretja oseba prišla do kopije. Dokument vsebuje tudi vaše osebno ime, stalno prebivališče, rojstni datum, EMŠO, davčno številko in številko osebne izkaznice. Tretja oseba kopijo razpečuje v postopkih, v katerih niste stranka v postopku (npr. pri policiji in okrajnemu sodišču), pač pa ste bili le priča. Zanima vas:  

1.  Ali lahko tretja fizična oseba sama ali preko odvetnika pridobi tak dokument iz zemljiške knjige?

2.  Ali lahko tretja fizična oseba poseduje tak dokument brez vašega dovoljenja?

3.  Ali lahko dosežete, da se tak dokument s strani tretje fizične osebe ne pošilja nadalje drugim osebam ali institucijam?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se lahko IP dokončno opredeli do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

 

 

1.   V okviru načela javnosti zemljiške knjige lahko vsakdo, ki izkaže upravičen interes pridobi iz zbirke listin zemljiškoknjižnega sodišča kopijo listine, ki je bila podlaga za določen zemljiškoknjižni vpis.

 

2.   Če tretja oseba pridobi listino na zakonit način, jo lahko hrani za zakoniti namen, za katerega je bila pridobljena. Nadaljnje posredovanje listine zunanjim uporabnikom je dopustno le, če je za to na voljo pravna podlaga.

 

3.   V primeru suma nezakonitega posredovanja listine, lahko pri IP vložite inšpekcijsko prijavo. Pod določenimi pogoji lahko na zahtevo pri upravljavcu uveljavljate tudi nekatere druge pravice po Splošni uredbi o varstvu podatkov – pravica do izbrisa, omejitve obdelave in ugovora.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Eno izmed osrednjih načel zemljiškoknjižnega prava je javnost glavne knjige in zbirke listin zemljiške knjige. Za zbirko listin je to načelo omejeno. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v prvem odstavku 196. člena določa, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. O taki zahtevi odloča zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. IP vam ne more našteti vseh možnih upravičenih interesov, ki bi lahko prišli v poštev v smislu omenjene določbe ZZK-1. Primer takega interesa je neizogibna potreba po predložitvi kopije zemljiškoknjižne listine v nekem drugem uradnem postopku za uveljavljanje nekih pravno priznanih pravic (npr. izpodbijanje veljavnosti pogodbe). Pravico do pridobitve kopije dokumenta, ki ga ima nek oblastni organ, ima tudi odvetnik na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Odvetnik mora v zahtevi izkazati, da dokument potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. V zvezi z 10. členom ZOdv je na spletni strani IP že na voljo več mnenj IP.

 

Če v predmetni darilni pogodi nastopate kot darovalec ali obdarjenec, niso vaši osebni podatki le osebno ime, stalno prebivališče, rojstni datum, EMŠO, davčno številko in številka osebne izkaznice, pač pa tudi vsebina pogodbenega razmerja (npr. predmet pogodbe, pogoji, namen, čas sklenitve, dogovorjene pravice in obveznosti strank itd.). Če je neka oseba pridobila kopijo dokumenta z osebnimi podatki druge osebe na zakonit način (npr. na podlagi ZZK-1), jo lahko ima in uporablja za osebni namen ali zakoniti namen pridobitve. Lahko pa kopijo dokumenta tudi posreduje drugim uporabnikom, vendar le, če je za to na voljo privolitev druge osebe ali posebna zakonska podlaga. IP vam ne more našteti vseh možnih zakonskih podlag, ki bi teoretično lahko prišle v poštev pri razkrivanju oziroma posredovanju kopije dokumenta raznim zunanjim uporabnikom. Obstoj konkretne zakonske podlage je v vsakem posameznem primeru odvisen najmanj od vrste uporabnika, namena posredovanja in nadaljnje uporabe (npr. vrsta in podlaga uradnega postopka), pravnega položaja tistega, ki listino posreduje ter relevantnosti vsebine dokumenta. Ni izključeno, da je bilo v konkretnem primeru posredovanje dokumenta policiji in sodišču dopustno za namen dokazovanja zatrjevanih dejstev v policijskem ali sodnem postopku, če je bilo posredovano s strani osebe, ki ima upravičen interes da dokaže določena dejstva, ki jih zatrjuje.

 

Če bi ugotovili, da je oseba, ki ima kopijo darilne pogodbe, ki se sicer nanaša na vas, ta dokument posredovala neupravičenim uporabnikom, torej brez pravne podlage za posredovanje, lahko pri IP vložite inšpekcijsko prijavo. Šele v inšpekcijskem postopku, v katerem bi se lahko ugotovila vsa relevantna dejstva in okoliščine, bi IP lahko presodil, ali gre za kršitev varstva osebnih podatkov. Inšpekcijska prijava se lahko vloži tudi na obrazcu »ZIN PRIJAVA«, ki je dostopen na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. V inšpekcijskem postopku se lahko kršitelju naložijo določeni popravljani ukrepi, lahko pa se uvede tudi prekrškovni postopek.

 

Zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov ne določa splošne in univerzalne pravice posameznika, da pri komerkoli prepove kakršnokoli obdelavo osebnih podatkov. Pod določenimi pogoji bi lahko tudi neposredno pri tretji osebi kot upravljavcu dokumenta dosegli učinke, ki so primerljivi s prepovedjo razpečevanja tega dokumenta:

-         z vložitvijo zahteve za izbris osebnih podatkov pri upravljavcu na podlagi 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji (npr. da se dokument obdeluje brez pravne podlage);

-         z vložitvijo zahteve za omejitev obdelave osebnih podatkov pri upravljavcu na podlagi 18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji (npr. če je obdelava nezakonita in ne bi želeli izbrisa osebnih podatkov, temveč namesto tega le omejitev njihove uporabe);

-         z vložitvijo ugovora obdelavi osebnih podatkov pri upravljavcu na podlagi 21. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji (npr. če izkažete prevladujoč interes nad obdelavo osebnih podatkov pri upravljavcu, kadar ta obdelava temelji le na točki (e) ali (f) 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

V primeru molka ali zavrnitve zahteve, je možno pri IP vložiti pritožbo. Opozarjamo, da te pravice ne pridejo v poštev, če tretja oseba uporablja osebne podatke le v okviru osebne oziroma domače rabe po (c) točki drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Za tako obdelavo podatkov se namreč omenjena uredba ne uporablja.

 

Prijazen pozdrav,

 

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka