Pravna podlaga za dostop do osebnih podatkov druge osebe

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 29. 7. 2022 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pravne podlage za dostop do osebnih podatkov druge osebe. Navajate, da ste kupili nepremičnino, na kateri ima na 1/2 vpisano doživljenjsko pravico bivanja tretja oseba. Ker morate s to osebo zaradi delitve hiše in obratovalnih stroškov navezati stik, potrebujete podatek, ali je oseba živa ter kje je naslov njenega bivališča. Na upravno enoto ste že podali vlogo za dostop do teh podatkov, vendar so vam poslali poziv k dopolnitvi vloge, in sicer z navedbo zakonske podlage. IP prosite za nasvet glede pravne podlage, na osnovi katere bi lahko ugotovili, kdo ima pravico uporabljati vašo nepremičnino, koliko časa oziroma če sploh.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Posredovanje osebnih podatkov na podlagi drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 je dopustno, če posameznik v svoji zahtevi izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Na podlagi tretjega odstavka 29. člena ZMatR pa je posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov dopustno, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, vpisani pa v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov ter tudi ožji družinski člani niso vnaprej pisno prepovedali posredovanja.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma opozarja, da v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov druge osebe. Zato na vaše vprašanje ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

Naslov prebivališča posameznika je skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek posameznika. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej med drugim tudi za njihovo razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, mora imeti upravljavec (v konkretnem primeru upravna enota) zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (privolitev, zakon, izvajanje javne naloge itn.).

Še veljavna določba drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 predpisuje, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. V tem primeru je torej posredovanje osebnih podatkov dopustno le, če posameznik v svoji zahtevi jasno utemelji, za katerega konkretnega posameznika potrebuje zahtevane osebne podatke, za uveljavljanje katerih svojih pravic ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal.

Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona  o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21 in 3/22 – ZDeb) upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine.

Splošna uredba o varstvu podatkov pa se ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, temveč se v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov umrlih uporablja 23. člen ZVOP-1. Podatki o smrti slovenskih državljanov in smrti tujih državljanov na območju Republike Slovenije so vsebovani v matičnem registru. V 29. členu Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljevanju ZMatR) je urejena pravica do vpogleda v matični register in pridobitve osebnih podatkov. Po tej določbi ima pravico do pridobitve podatkov iz matičnega registra posameznik, na katerega se vpis nanaša, druge osebe pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali če so za uporabo osebnih podatkov pooblaščene z zakonom. Če vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, imajo pravico do pridobitve njegovih osebnih podatkov osebe, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo teh osebnih podatkov, osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda, pa niso vnaprej pisno prepovedale posredovanja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Kot že pojasnjeno, pa IP ne more presojati, ali so v konkretnem primeru podani vsi pogoji za posredovanje zahtevanih podatkov o drugi osebi, saj ne nastopa v vlogi upravljavca.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka