Pošiljanje e-poštnih sporočil na e-naslove pridobljene iz javnih baz

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, ali je dovoljeno pošiljanje e-poštnih sporočil na e-poštne naslove pridobljene iz javnih baz? Npr. javna baza pirs.si poleg brskanja po teh e-mail naslovih ponuja tudi storitev pošiljanja sporočil na te naslove. V primeru če ni dovoljeno, kakšen smisel ima sploh objavljanje lastnega e-poštnega naslova, če ti nihče ne sme pisati nanj?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V zvezi z uporabo e-poštnih naslovov, ki pripadajo fizičnim osebam, za namene neposrednega trženja, je treba upoštevati določbe ZEKom-2, ki zakonito uporabo e-pošte za pošiljanje trženjskih sporočil zamejuje s predhodno privolitvijo fizične osebe oziroma to dovoljuje le, če gre za uporabo e-naslova, ki ga je prodajalec pridobil od svojih strank, pod pogojem, da stranka ni že takoj na začetku take uporabe svojega e-naslova zavrnila.

Sicer pa je pristojni organ za izvajanje nadzora nad določbo ZEKom-2 glede izvajanja neposrednega trženja po e-pošti AKOS, pristojni organ za svetovanje ter izdajo mnenj na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije, in ne IP.

O b r a z l o ž i t e v:

Uvodoma velja pojasniti, da niso vsi elektronski naslovi varovani – posebne zakonske omejitve v zvezi z njihovo uporabo uživajo le tisti e-naslovi, ki pripadajo fizičnim osebam. Kontaktni e-naslovi pravnih oseb (npr. info@podjetje.si) niso varovani in za njihovo uporabo veljajo le splošne določbe Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (v nadaljevanju ZEPT): komercialno sporočilo mora biti kot tako jasno  razpoznavno; nedvoumno mora biti navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano ipd. Tako po zakonodaji o varstvu osebnih podatkov kot tudi po Zakonu o elektronskih komunikacija (v nadaljevanju ZEKom-2) so torej varovani le e-naslovi, ki pripadajo posamezniku oz. naročniku kot fizični osebi (npr. ime.priimek@organizacija.com).

Sicer pa je v zvezi uporabo e-poštnih naslovov, ki pripadajo fizičnim osebam, za namene neposrednega trženja, treba upoštevati določbe ZEKom-2. Ta v 226. členu določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Ne glede na navedeno pa lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

Navedena določba ZEKom-2 torej zakonito uporabo e-pošte za pošiljanje trženjskih sporočil zamejuje s predhodno privolitvijo oziroma to dovoljuje le, če gre za uporabo e-naslova, ki ga je prodajalec pridobil od svojih strank, pod pogojem, da stranka ni že takoj na začetku take uporabe svojega e-naslova zavrnila.

Nadzor nad spoštovanjem navedenih določb ZEKom-2 ni v pristojnosti IP, temveč Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Sicer pa je pristojni organ za svetovanje ter izdajo mnenj, priporočil in predlogov na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije. Iz tega razloga vam predlagamo, da v kolikor iz zgoraj navedenih pojasnil niste prejeli vse odgovorov na vaša vprašanja, glede dopustnosti in načina izvajanja neposrednega trženja obrnete neposredno na Svet za elektronske komunikacije oz. na AKOS.

Lep pozdrav.

Pripravila:

mag. Eva Kalan Logar,

vodja državnih nadzornikov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka