Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Posredovanje telefonskih številk shranjenih v imeniku službenega telefona

+ -
Datum: 24.05.2022
Številka: 07121-1/2022/558
Kategorije: Delovna razmerja

 Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da delodajalec od svojega zaposlenega zahteva, da mu ta posreduje telefonske številke, ki jih je delavec shranil v imenik na službenem telefonu. Delavec tega ne želi storiti, saj je te telefonske številke shranil za svoje zasebne namene, hkrati pa meni, da se te tretje osebe ne bi strinjale s posredovanjem njihovih telefonskih številk. Zanima vas, ali ima delodajalec pravno podlago za takšno zahtevo podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

 

V kolikor ima delavec na telefonu shranjene kontaktne podatke oseb, ki jih je pridobil za zasebne namene, bi poseg v njegove zasebne kontakte, pa čeprav na službeni napravi, lahko pomenil poseg v njegovo pravico do zasebnosti.

 

Delodajalec sicer lahko do določene mere omeji in nadzira uporabo službenih naprav, vendar je pri tem pomembno, da v svojih internih aktih zaposlene jasno, natančno, vnaprej in transparentno obvesti o dopustni rabi službenih sredstev (npr. telefonov).

 

IP je mnenja, da v kolikor ne obstajajo jasna in vnaprej določena interna pravila delodajalca, ki bi delodajalcu omogočala dostop do določenih podatkov na službenem telefonu, in hkrati za to niso podani vnaprej opredeljeni in legitimni razlogi delodajalca, bi takšen dostop do podatkov predstavljal poseg v zasebnost delavca. Nadalje pa delodajalec ni v nobenem primeru upravičen dostopati do zasebnih kontaktnih podatkov delavca.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Uvodoma poudarjamo, da lahko IP presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov za konkretni primer izvede le v konkretnem inšpekcijskem ali drugem ustreznem postopku.

Res je, da ima delodajalec pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo, na drugi strani pa ima tudi delavec pravico, da utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti na delovnem mestu. Delodajalec je namreč dolžan varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi njegovo zasebnost.

V kolikor delavec od delodajalca prejeme službeni telefon v osebno uporabo, velja z vidika zagotavljanja varstva osebnih podatkov podobno, kot če bi delavec uporabljal svojo napravo. V kolikor ima delavec na telefonu shranjene kontaktne podatke oseb, ki jih je pridobil za zasebne namene, bi poseg v njegove zasebne kontakte, pa čeprav na službeni napravi, lahko pomenil poseg v njegovo pravico do zasebnosti.

Vsaka oblika nadzora, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti, mora biti bodisi vnaprej utemeljena in transparentno predstavljena zaposlenim v internih aktih podjetja (v kakšnih primerih, na kakšen način in kdo ga lahko izvaja) bodisi imeti zakonsko podlago ter biti skladna z ustavnimi določili glede varstva zasebnosti. Delodajalec torej lahko do določene mere omeji uporabo službenih naprav. Pri tem je pomembno, da v svojih internih aktih zaposlene jasno, natančno, vnaprej in transparentno obvesti o dopustni rabi službenih sredstev, kot so računalniki, telefoni in tiskalniki ter storitev, kot so uporaba interneta in elektronske pošte. Pravila morajo biti natančna in razumljiva, IP pa je mnenja, da je absolutna prepoved uporabe službenih sredstev v zasebne namene nerealna in zato nesprejemljiva rešitev. Prav tako se delodajalec ne more zanašati na to, da lahko z ureditvijo pravil v internih aktih pridobi (avtomatsko) pravico do poseganja v komunikacijsko in informacijsko zasebnost zaposlenih. Kot pojasnjeno bi se morali delodajalci izogibati neupravičenim posegom v pravico do zasebnosti, ne glede na vrsto uporabljenih službenih sredstev, kar vključuje dostop do zasebnih kontaktnih podatkov delavca.

Glede na navedeno IP zaključuje, da v kolikor ne obstajajo jasna in vnaprej določena interna pravila delodajalca, ki bi delodajalcu omogočala dostop do določenih podatkov na službenem telefonu, in hkrati ne gre za vnaprej opredeljene in legitimne razloge delodajalca, bi takšen dostop do podatkov predstavljal poseg v zasebnost delavca. Nadalje pa delodajalec ni v nobenem primeru upravičen dostopati do zasebnih kontaktnih podatkov delavca.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP