Posredovanje podatka o rezultatih na šolskih tekmovanjih

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste na začetku šolskega leta za svojo hči podpisali izjavo, da dovoljujete osnovni šoli, da objavi rezultate vaše hčerke z različnih tekmovanj. Sedaj ste ugotovili, da je učiteljica v uradnem dopisu sodišča za svoje lastne zasebne namene objavila rezultate vaše hčerke. Zanima vas, ali je to zakonito.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Skladno z drugim odstavkom člena 2 se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Poleg tega se pristojnost IP ne nanaša na nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ.

V kolikor bi v danem primeru šlo za obdelavo podatkov po Splošni uredbi, bi upravljavec (to je učiteljica) za objavo podatkov morala za to zagotoviti ustrezno pravno podlago (npr. privolitev posameznika). V vsakem primeru pa lahko posameznik v primeru posega v njegove osebnostne pravice le-te zaščiti v okviru pravdnega postopka. Pod določenimi pogoji pa lahko objava osebnih podatkov predstavlja tudi določena kazniva dejanja.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Glede na vaš dopis IP ugotavlja, da je v danem primeru učiteljica samostojno objavila podatke, kar pomeni, da je sama določila namene, za katere se obdelujejo osebni podatki, ter sredstva za njihovo obdelavo. Na podlagi navedenega IP sklepa, da ni šola upravljavec podatkov za opisano objavo podatkov, temveč bi to kvečjemu lahko bila učiteljica, če so za to podani določeni pogoji.

IP na začetku pojasnjuje, da se skladno z drugim odstavkom člena 2 Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Navedeno pomeni, da v kolikor bi šlo za obdelavo podatkov v povsem zasebne namene (kljub temu, da pri tem morda nastaja zbirka podatkov), takšna obdelava ne sodi pod okrilje predpisov s področja varstva osebnih podatkov.

Glede na to, da v svojem dopisu omenjate sodno dokumentacijo, IP nadalje pojasnjuje, da se njegova pristojnost ne nanaša na nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ. Pri čemer je treba poudariti, da je v skladu z 213. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev.

V kolikor pa bi v danem primeru šlo za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, mora upravljavec (tj. učiteljica) za vsako obdelavo osebnih podatkov (tj. objavo podatkov vaše hčerke) med drugim zagotoviti ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in so sledeče:

• privolitev (točka (a)),
• sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
• zakon (točka (c)),
• zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),
• izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),
• zakoniti interesi upravljavca, ki ne prevladajo nad interesi in pravicami posameznika (točka (f)).

IP nima dovolj informacij, da bi lahko ocenil zakonitost opisane obdelave osebnih podatkov, hkrati pa, kakor je že uvodoma pojasnjeno, lahko takšno oceno poda šele v okviru konkretnega upravnega ali inšpekcijskega postopka.

IP na koncu še pojasnjuje, da četudi v danem primeru ne bi šlo za obdelavo podatkov v smislu Splošne uredbe, bi lahko javna objava podatkov vaše hčerke brez ustrezne privolitve oziroma ustrezne pravne podlage predstavljala poseg v osebnostne pravice, ki jih lahko posameznik uveljavlja na pravdnem sodišču, pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (KZ-1), npr. za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (143. člen KZ-1) ali pa za določene elemente kaznivih dejanj iz 158. do 162. člena KZ-1, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, itd.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP