Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Poročanje medija z maturantskega plesa

+ -
Datum: 21.06.2022
Številka: 07121-1/2022/689
Kategorije: Fotografije kot OP, Mediji

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja/snemanja maturantskih plesov s strani medijev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev bi bila lahko ustrezna pravna podlaga privolitev posameznika ali na primer zakoniti interesi, ki prevladajo nad interesi posameznika.

IP je že večkrat izrazil stališče, da če gre za javni dogodek, ki ga je kot takega opredelil organizator, posebnih osebnih privolitev udeležencev za fotografiranje oziroma snemanje načeloma ni treba pridobiti, če se udeležence na ustrezen način predhodno seznani, da se javni dogodek fotografira oziroma snema.

Mediji bi morali vsaj načeloma slediti navodilom organizatorja glede predvidenih okvirov prisotnosti medijev in fotografiranja oziroma snemanja takšnega dogodka.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. Prav tako IP ne more in ne sme konkretno odrejati, kako in kdaj lahko mediji izvajajo svoje aktivnosti v okviru širše pravice do zasebnosti ter svobode izražanja.

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Objava fotografije oziroma posnetka posameznika v spletnem mediju pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. V primeru javne objave fotografije oziroma posnetka, kjer je upodobljen posameznik, gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP pojasnjuje, da osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko fotografije oziroma posnetki pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji oziroma posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij ali posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje oziroma fotografiranje dogodkov teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da je poročanje medijev (tudi z javnih dogodkov) urejeno z Zakonom o medijih (ZMed; Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US, 82/21). Mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z ZMed tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

Za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev bi bila lahko ustrezna pravna podlaga privolitev posameznika (točka (a)) ali na primer zakoniti interesi (točka (f)), ki prevladajo nad interesi posameznika. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca. IP je sicer že večkrat izrazil stališče, da če gre za javni dogodek, ki ga kot takega opredeli organizator, posebnih osebnih privolitev udeležencev za snemanje načeloma ni treba pridobiti, če se udeležence na ustrezen način predhodno seznani, da se javni dogodek snema. O tem pa v prvi fazi odloča organizator dogodka. Vsak posameznik, ki se udeleži javnega dogodka, se mora namreč zavedati, da na takšnem dogodku obstaja večja verjetnost, da bo fotografiran ali posnet.

IP ob tem dodaja, da zgolj dejstvo, da gre za javni dogodek, še ne pomeni, da ga lahko kdorkoli in brezpogojno fotografira oziroma snema. Tudi javni interes medijev za poročanje o javnih dogodkih ni absoluten. IP pa v konkretnih primerih ni pristojen presojati, kdaj in pod kakšnimi pogoji je snemanje javnih dogodkov, ki jih organizirajo raznovrstni subjekti, dopustno, saj gre pri tem za večplastna vprašanja. Poleg varstva osebnih podatkov je treba namreč upoštevati tudi širšo pravico do zasebnosti, ureditev poročanja medijev, varnostne omejitve, interna pravila organizatorja, predpisane pogoje za konkreten dogodek in podobno. Po mnenju IP bi morali zato mediji vsaj načeloma slediti navodilom organizatorja glede predvidenih okvirov prisotnosti medijev in fotografiranja oziroma snemanja takšnega dogodka, saj pri tem, kot izhaja iz že obrazloženega, ne gre zgolj za vidik varstva osebnih podatkov.

Več informacij o varstvu osebnih podatkov v medijih je na voljo v smernicah IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka