Poročanje medija

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede poročanja s strani medija.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Praviloma je zagotovljena javnost glavne obravnave sodnih postopkov.

Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. Prav tako IP ne more in ne sme konkretno odrejati, kako in kdaj lahko mediji izvajajo svoje aktivnosti v okviru širše pravice do zasebnosti ter svobode izražanja.

IP uvodoma pojasnjuje, da je javnost glavne obravnave sodnih postopkov v slovenskem sodnem sistemu načeloma pravilo (obstajajo tudi postopki, v katerih je javnost vedno izključena). Na javni glavni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe (torej tudi novinarji), prisotni pa se seznanijo z osebnimi podatki pravdnih strank oziroma obdolženca (kot splošen izraz za obdolženca, obtoženca in obsojenca) in ostalih strank posameznega postopka (priče, izvedenci,…). Tudi v postopkih, ki so načeloma javni, lahko sodišče, v z zakonom določenih primerih, izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. Ker iz navedb v vašem zaprosilu za mnenje izhaja, da je bilo sojenje javno, je sodišče očitno presodilo, da ne gre za katerega od zakonsko določenih primerov. Ob tem poudarjamo, da IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organi.

IP nadalje pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Ustava RS). Javna objava osebnih podatkov posameznika v medijih pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre  za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP poudarja, da je za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov treba vselej imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage so določene v členu 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev bi bila lahko ustrezna pravna podlaga poleg privolitve posameznika (točka (a)) tudi na primer zakoniti interesi (točka (f)), ki prevladajo nad interesi posameznika. Izbira ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč konkretne okoliščine in namen obdelave, pa je obveznost upravljavca.

IP nadalje pojasnjuje, da je poročanje medijev (tudi z javnih dogodkov) urejeno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US, 82/21; v nadaljevanju: ZMed). Mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z ZMed tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zato tehtati zlasti med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. Pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov je treba razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja in torej v vsakem konkretnem presojati, ali je prišlo do neupravičenega posega v zasebnost.

IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov pravico do izbrisa (»pravico do pozabe«) sicer ureja v 17. členu, ki v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

1. osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;
2. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;
3. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1) uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2) uredbe;
4. osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
5. osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
6. osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1) uredbe.

Izjemo predstavlja tretji odstavek 17. člena, ki določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna:

1. za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
2. za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
3. iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);
4. za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali
5. za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov torej posameznikom omogoča uveljavljanje pravice do izbrisa pri vseh upravljavcih ne glede na njihovo področje delovanja, vendar ta ni absolutna, ampak njeno uresničevanje poteka v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev bi bilo treba upoštevati predvsem tudi določbo a) točke tretjega odstavka člena 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno pomeni, da posameznik ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Ne gre namreč spregledati dejstva, da sam ZMed v 6. členu določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Tako je treba v primeru objave v medijih nedvomno najprej upoštevati 39. člen Ustave RS, ki ureja svobodo izražanja. Prvi odstavek omenjenega člena določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Svoboda izražanja je tako neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, poleg tega pa konstitutivni temelj svobodne demokratične družbe.

IP sklepno pripominja, da ni pristojen za presojo ustreznosti delovanja medijev z vidika ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja, ki je primarno omejena z Ustavo RS in z ZMed. Tako lahko posameznik v primeru, ko meni, da je medij z določenim dejanjem posegel v njegove osebnostne pravice, med katere sodi tudi poseg v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, na podlagi 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju: OZ) vloži tožbo in pristojnemu sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

Več informacij o varstvu osebnih podatkov v medijih je na voljo tudi v smernicah IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka