Objava osebnih podatkov dolžnikov na spletni strani AJPEJ

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da upravitelji v stečajnem postopku pogosto prodajajo tudi terjatve stečajnega dolžnika. V ta namen upravitelj na spletni strani AJPES objavi bodisi vabilo k dajanju ponudb ali pa razpis javne dražbe, na katerem se prodaja terjatev. Zanima vas, ali se v tako objavljenem vabilu lahko razkrijejo osebni podatki o dolžniku – fizični osebi (ime in priimek, naslov ter EMŠO ali davčna številka, znani podatki o premoženju dolžnika). Brez podatka o tem, kdo je dolžnik terjatve in kakšen je njegov premoženjski položaj, je namreč težko oblikovati pošteno ponudbo za odkup terjatve. Prosite nas za mnenje, kakšno bi moralo biti pravilno postopanje upraviteljev v tej zvezi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

122. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v povezavi s 334. in 335. členom istega zakona natančno določa, kateri podatki se morajo objaviti na spletnih straneh AJPES v postopkih zaradi insolventnosti, konkretno tudi glede razpisov javnih dražb oziroma vabil k dajanju ponudb v stečajnih postopkih. Če dokumenti, ki naj se po določbah ZFPPIPP objavijo, ne zajemajo tudi dokumentov, ki po vašem pojmovanju predstavljajo »znane podatke o premoženjskem položaju« dolžnika, potem takšnih podatkov ni dovoljeno objaviti.

Obrazložitev

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

• privolitev (točka (a)),
• sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),
• zakon (točka (c)),
• zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),
• izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),
• zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka (f)).

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.

V konkretnem primeru želimo vašo pozornost obrniti na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US; v nadaljevanju ZFPPIPP), ki predstavlja pravno podlago za objavo (določenih) osebnih podatkov v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. 122 člen omenjenega zakona namreč določa vsebino objav v postopkih zaradi insolventnosti, torej tudi v stečajnih postopkih, na spletni strani AJPES-a.

Iz 1. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP izhaja, da je treba na spletnih straneh AJPES-a za objave v postopkih zaradi insolventnosti v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti naslednje podatke o posameznem postopku zaradi insolventnosti:

-       identifikacijske podatke insolventnega dolžnika, razen podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,

-       sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,

-       identifikacijske podatke o upravitelju,

-       začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,

-       pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,

Glede zgoraj navedenih podatkov, ki jih je treba objaviti pri vsakem posameznem postopku zaradi insolventnosti, je zakon torej jasen, kateri podatki se smejo in celo morajo objaviti (zaradi zasledovanja interesa pravne varnosti).

Prvi odstavek 122. člena ZFPPIPP določa še druge informacije, ki naj se objavijo, in sicer:

2.     sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen določenih sklepov (t.j. sklepa o začetku postopka osebnega stečaja; sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, ali dolžniku naloži določena ravnanja v postopku odpusta obveznosti; sklepa o izterjavi stalnih prejemkov iz 393. člena tega zakona; sklepa o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona; in sklepa o ustavitvi nadaljnje izterjatve stalnih prejemkov ali zasega denarnega dobroimetja iz tretjega odstavka 410. člena tega zakona),

3.     oklic o začetku postopka, oklic o razpisu naroka in druge oklice ali pozive za glasovanje, ki jih po tem zakonu izda sodišče,

4.     vse zapisnike o narokih in poteku sej upniškega odbora,

5.     poročila upravitelja in listine, ki so mu priložene, in v postopku prisilne poravnave tudi poročila insolventnega dolžnika in listine, ki so mu priložene,

6.     sezname preizkušenih terjatev,

7.     vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za katere ta zakon določa, da se objavijo,

8.     v stečajnem postopku tudi vse razpise javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.

334. člen ZFPPIPP določa vsebino razpisa javne dražbe v drugem odstavku, in sicer:

1.       opis premoženja, ki se prodaja,

2.       vrsto javne dražbe, izklicno ceno in znesek, za katerega se ta v posameznem koraku dražbe glede na vrsto javne dražbe:

-       pri dražbi z zviševanjem izklicne cene: zvišuje, ali

-       pri dražbi z zniževanjem izklicne cene: znižuje,

3.       pri dražbi z zniževanjem izklicne cene tudi pravilo, da sme razpisnik dražbe odstopiti od nadaljnje dražbe v kateremkoli koraku dražbe,

4.       znesek varščine in številko transakcijskega računa stečajnega dolžnika, v dobro katerega mora dražitelj ta znesek plačati,

5.       druge pogoje prodaje v skladu s 337. do 343. členom tega zakona,

6.       dan, uro in mesto poteka dražbe,

7.       mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in čas, v katerem je mogoče opraviti ogled.

ZFPPIPP ureja tudi vsebino vabila k dajanju ponudb (335. člen), in sicer:

1.       opis premoženja, ki se prodaja,

2.       izhodiščno ceno,

3.       znesek varščine in številko transakcijskega računa stečajnega dolžnika, v dobro katerega mora dražitelj ta znesek plačati,

4.       druge pogoje prodaje v skladu s 337. do 343. členom tega zakona,

5.       rok za oddajo ponudb,

6.       mesto, na katerem si je mogoče ogledati premoženje, ki se prodaja, in čas, v katerem je mogoče opraviti ogled,

7.       rok, do katerega bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega zbiranja ponudb.

IP glede na navedene določbe ZFPPIPP ugotavlja, da slednje izražajo voljo zakonodajalca, kateri podatki naj se objavijo v postopkih zaradi insolventnosti, v takšno presojo zakonodajalca pa IP ne more posegati in zakona tolmačiti kakor koli drugače. Glede podatkov o »znanem premoženju dolžnika« je torej treba preučiti, ali se ti podatki pojavijo v katerem od dokumentov, katerih javno objavo zahteva 122. člen ZFPPIPP v povezavi s členoma 334. in 335. členom omenjenega zakona. V kolikor se izkaže, da zakon ne predvideva razkritja »znanega premoženja dolžnika«, IP ne vidi možnosti, da bi se takšni podatki lahko objavljali.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov