Objava identifikacijske številke vozila

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede objave identifikacijske številke vozila. Pojasnjujete, da v okviru zastopstva upravljate s spletnim portalom za izvedbo spletnih licitacij, dostop do portala pa ni javen. Na obeh straneh lahko do portala dostopajo izključno subjekti, ki imajo sklenjeno pogodbo o medsebojnem sodelovanju, ki obsega tudi pogodbo o varstvu/obdelavi osebnih podatkov. Navajate, da se med podatki objavi tudi identifikacijska številka vozila (VIN), katero želite razkriti v celoti, da bi lahko potencialni ponudnik preveril zgodovino vozila, vključno z morebitnimi prevrtenimi kilometri. Z vidika varstva osebnih podatkov vas zanima, ali gre pri tem za podatek, ki pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, torej ali gre za »osebni podatek«, kljub temu da je javno dostopen iz več javno dostopnih baz podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Bistveni pogoj, da postanejo podatki o vozilu osebni podatki, je, da je preko njih mogoče identificirati posameznika. IP meni, da je treba identifikacijsko številko vozila, t.i. VIN številko (kadar je (bilo) vozilo v lasti fizične osebe)  praviloma obravnavati kot osebni podatek.

Javna objava osebnih podatkov še ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani ali da je njihova objava zakonita.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da je na podobna vprašanja že večkrat odgovarjal, npr. v mnenjih št. 07121-1/2022/1339, št. 07121-1/2022/1259, št. 07121-1/2020/855 in št. 0712-1/2019/1637, ki so dostopna na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/.

IP na kratko povzema, da pomeni osebni podatek skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po prvem odstavku 5. člena nedavno sprejetega Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/2022; v nadaljevanju ZVOP-2)[1] pomenijo izrazi, uporabljeni v tem zakonu, enako kot izrazi, opredeljeni v 4. členu Splošne uredbe, kar velja tudi za izraz osebni podatek.

Na določljivost posameznika se gleda široko, ne samo skozi zmožnosti, namene in interese enega subjekta, podjetja ali organizacije, temveč se upošteva tudi podatke, zmožnosti, sredstva in informacije, s katerimi razpolagajo drugi. Pri definiciji osebnih podatkov je tako treba vedno gledati posamezen primer in kontekst, pri čemer se za presojo upošteva možnost identifikacije v širšem smislu in ne zgolj na podlagi informacij, s katerimi razpolaga upravljavec.

IP že poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Podatki o okvarah in popravilih na vozilu, zgodovini servisiranja, identifikacijski številki motornega vozila, vrsti, tipu ter barvi vozila ipd. pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom, na primer s prejšnjim ali sedanjim lastnikom vozila, oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika. Skupni povezovalni znak, na podlagi katerega je ob uporabi podatkov o vozilu mogoče identificirati lastnika, je npr. prometno dovoljenje, v katerem so poleg podatkov o vozilu zapisani tudi podatki o njegovem lastniku.

IP meni, da je treba identifikacijsko številko vozila, t.i. VIN številko (kadar je (bilo) vozilo v lasti fizične osebe)[2] praviloma obravnavati kot osebni podatek, saj jo je možno povezati z določljivim posameznikom, t. j. vsaj s tistim, na katerega je (bilo) vozilo registrirano.

Pri obdelavi tega podatka je zato treba spoštovati določbe Splošne uredbe in od 26. 1. 2023 dalje tudi določbe ZVOP-2. Obdelava osebnih podatkov je v skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe (ter prvim odstavkom šestega člena ZVOP-2) zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Za objavo VIN številke na spletu bi moral torej upravljavec imeti torej eno izmed zgoraj navedenih pravnih podlag. V konkretnem primeru bi morda lahko prišel v poštev zakoniti interes, za katerega si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, po točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, vendar pa bi morali tak interes tudi konkretno utemeljiti. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je namreč stvar ocene konkretnih okoliščin, odgovornost za izbiro pa nosi upravljavec.

IP ob tem opozarja, da javna objava osebnih podatkov še ne pomeni, da postanejo takšni osebni podatki nevarovani. Prav tako samo dejstvo, da so določeni osebni podatki javno objavljeni, še ne pomeni, da je njihova objava tudi zakonita. Kot že pojasnjeno, mora imeti vsak upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago ter zakonit, določen in izrecen namen. Če že prvotna objava ni zakonita, tudi nadaljnja obdelava teh podatkov ne more biti dopustna.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] ZVOP-2 v času priprave tega mnenja še ni v veljavi, veljati pa bo začel 26. 1. 2023.

[2] Osebni podatki so le tisti podatki, ki se nanašajo na fizične osebe, ne pa tudi podatki o pravnih osebah. Splošna uredba varuje le osebne podatke.