Objava fotografij in videoposnetkov zaposlenih s poslovnih in drugih aktivnosti podjetja po prekinitvi delovnega razmerja

Na podlagi vašega zaprosila v nadaljevanju podajamo mnenje Informacijskega pooblaščenca o tem, ali lahko podjetje za namene boljše prepoznave in promocije podjetja na spletnih straneh, v internem glasilu, na LinkedIn-u in Facebook-u, objavlja skupne fotografije in videoposnetke zaposlenih s piknikov, teambuildingov, izobraževanj, novoletnih zabav in podobno tudi po prenehanju delovnega razmerja. Sprašujete, ali lahko z zaposlenimi delavci podjetje sklene dogovor, da se neodplačno, nepreklicno in časovno neomejeno prenesejo pravice uporabe na podjetje? Pojasnjujete, da je zamudno po objavi iskati fotografije in videoposnetke in jih brisati.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) z vidika varstva osebnih podatkov na splošno pojasnjuje, da bi moral vsak upravljavec, torej v konkretnem primeru podjetje, zagotoviti zakonito obdelavo osebnih podatkov zaposlenih.

V zvezi s tem pojasnjujemo, da je širša pravica do zasebnosti, kamor sodijo tudi osebnostne pravice, kot je pravica do lastne podobe, ter pravica do varstva osebnih podatkov, ustavno varovana pravica, ki se ji posameznik, tudi kot zaposleni, ne more 'odpovedati' v naprej in za vse bodoče primere ne glede na okoliščine. Vsekakor pa se v primeru kolizije pravic (npr. pravice do zasebnosti in pravice do svobode izražanja, za kar sicer ni razbrati, da bi šlo v opisanem primeru) tehta vse okoliščine primera in presoja ali je izvrševanje ene pravice prekomerno poseglo v izvrševanje druge.

Posameznik pa lahko po lastni presoji da soglasje za npr. obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalca, kadar gre za obdelave, za katere ni ustrezne podlage v zakonu, npr. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali v 6. členu Splošne uredbe. V opisanem primeru namreč ni razbrati, da bi bila obdelava fotografij in posnetkov zaposlenih v vseh primerih opredeljena z zakonom ali potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Soglasje mora biti resnično prostovoljno, kar je še posebej pomembno glede na nesorazmerje moči v odnosu zaposleni-delodajalec. To pomeni, da mora imeti zaposleni (kot tudi kasneje nekdanji zaposleni) resnično možnost zavrniti podajo soglasja brez posledic za delovno razmerje. V skladu s Splošno uredbo ima posameznik pravico soglasje kasneje tudi umakniti in/ali uveljavljati pravico do izbrisa v skladu s 17. členom Splošne uredbe. V kolikor pa bi bila narava posnetkov oz. fotografij in kakovost posnetkov (npr. nizka resolucija, snemanje od daleč) takšna, da posameznik na posnetku ni določen niti ni določljiv, dopuščamo možnost, da gre v posameznih primerih za anonimizirane posnetke, ki ne predstavljajo obdelave osebnih podatkov. V teh primerih predpisi glede varstva osebnih podatkov ne pridejo v poštev.

Predlagamo, da si več o varovanju osebnih podatkov v delovnih razmerjih preberete v smernicah IP na to temo, ki so dostopne na spletu (https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/smernice-po-splo%C5%A1ni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih).

V kolikor bi v opisanem primeru šlo za poseg v širše osebnostne pravice in ne vprašanje zakonitosti zbiranja in obdelav osebnih podatkov, so za presojo zakonitosti posega pristojna sodišča.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke