Lažna kamera na hodniku večstanovanjske stavbe

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, imate pred stanovanjem na hodniku večstanovanjske stavbe že leta nameščeno lažno kamero in ste o tem obvestili sosede in upravnico. Upravnica sedaj zahteva, da kamero odstranite, saj naj za postavitev kamere ne bi imeli soglasja vsaj 75% etažnih lastnikov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

Namestitev lažnih ali nedelujočih kamer, ne predstavlja kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-1, saj ob uporabi lažnih kamer do obdelave osebnih podatkov ne pride. Takšne postavitve tako ni mogoče šteti kot videonadzor v smislu ZVOP-1 in zato tudi v zvezi s postavitvijo lažnih kamer IP ni pristojen organ.

O b r a z l o ž i t e v:

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP uvodoma pojasnjuje, da bi lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti, česar pa zgolj obstoj kamere sam po sebi še ne izkazuje (dokaz bi bil npr. posnetek zaslonske slike kamere ali konkretni videonadzorni posnetek).

Četudi je kamera usmerjena na skupni hodnik večstanovanjske stavbe, IP opozarja, da namestitev lažnih ali nedelujočih kamer, ne predstavlja kršitve določb Splošne uredbe in ZVOP-1. ZVOP-1 in Splošna uredba namreč urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi. Ob uporabi t.i. slepih kamer, ko do snemanja ne pride, zbirka osebnih podatkov ne more nastati, prav tako se ne izvaja avtomatizirana obdelava osebnih podatkov. Takšne postavitve tako ni mogoče šteti kot videonadzor v smislu ZVOP-1 in zato tudi v zvezi s postavitvijo lažnih kamer IP ni pristojen organ. Opozarjamo pa, da lahko nameščena slepa kamera pri posameznikih povzroči občutek nadzorovanosti, zato je treba računati tudi na pritožbe posameznikov.

V kolikor bi dejansko snemali površino, ki ni (zgolj) v vaši lasti IP opozarja, da je potrebno videonadzor v večstanovanjski stavbi je izvajati skladno s 76. členom ZVOP-1. Za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi je potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev, videonadzor pa se lahko uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Z videonadzorom v večstanovanjski stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika in snemati vhode v posamezna stanovanja.

V primeru, da bi danem primeru dejansko šlo za videonadzor skupnih prostorov (in torej ne le postavitev lažne kamere), gre v takem primeru lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog. 

Nekaj  informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP