Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Komentarji in svoboda izražanja

+ -
Datum: 18.07.2022
Številka: 07121-1/2022/783
Kategorije: Razno, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da so bili vaši komentarji na določenem spletnem medijskem portalu izbrisani s pojasnilom, da gre za sovražni govor. S tem se ne strinjate in menite, da gre za omejevanje svobode govora. Zanima vas, kaj lahko storite v danem primeru.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

 

IP ni pristojen za vprašanja v zvezi s pravico do svobode izražanja oz. morebitnimi kršitvami te pravice. IP je namreč pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. IP ne more nadzirati uredniške oz. moderatorske politike navedenega spletnega medija. Svetujemo  vam, da si preberete Pravila za objavo komentarjev konkretnega spletnega medija in se obrnete na moderatorja spletnega medija.

 

V kolikor menite, da je prišlo do posega v vaše osebnostne pravice bi svoje pravice lahko zavarovali prek sodne poti (na primer na podlagi 134. člena in 179. člena Obligacijskega zakonika).

 

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A), na podlagi katerega je pristojen za:

– odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;

– odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP na podlagi navedenega pojasnjuje, da ni pristojen za vprašanja v zvezi s pravico do svobode izražanja oz. morebitnimi kršitvami te pravice. IP je namreč pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije. V kolikor se torej sporno ravnanje spletnega medijskega portala ne nanaša na vprašanja obdelave osebnih podatkov (npr. hrambe ali objave osebnih podatkov o komentatorjih, posredovanja podatkov o komentatorjih državnim organom oz. tretjim osebam, idr.), IP ni pristojen za nadzor nad takšnim ravnanjem upravljavca. IP namreč ne more nadzirati uredniške oz. moderatorske politike navedenega spletnega medija. V zvezi s tem zato pojasnjujemo, da je moderatorska politika spletnega medija predvsem v pristojnosti njegovega izdajatelja. Različni izdajatelji imajo tako različno politiko. Vsak izdajatelj zatorej v veliki meri sam oblikuje smernice oz. navodila v zvezi s tem, kateri komentarji so v nasprotju s pravili spletne strani ter po kakšnem postopku naj se brišejo oz. kakšne druge sankcije naj doletijo komentatorja. Svetujemo vam, da si preberete Pravila za objavo komentarjev konkretnega spletnega medija.

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – UPB, 19/15 in 189/21 – ZDU-1M; v nadaljevanju ZEPT) sicer izdajatelja kot gostitelja spletnih vsebin (komentarjev) odvezuje splošne obveznosti nadzora komentarjev, ki jih podajo njegovi uporabniki (3. odstavek 8. člena) oz. tudi kasnejše odgovornosti za objavo protipravnih podatkov v teh komentarjih (1. odstavek 11. člena). Vendar pa ga ZEPT hkrati zavezuje, da ko mu protipravnost posameznih komentarjev postane znana, nemudoma odstrani ali onemogoči dostop do njih (druga alineja 1. odstavka 11. člena). Če izdajatelj krši te obveznosti, lahko sam odgovarja za škodo, ki jo je povzročila nadaljnja objava takšnega komentarja.

V kolikor menite, da je prišlo do posega v vaše osebnostne pravice bi eventualno lahko svoje pravice zavarovali prek sodne poti. In sicer v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. V primeru, da je posamezniku z objavo osebnih podatkov povzročena nepremoženjska škoda, lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbo 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Ob tem pa je potrebno poudariti, da Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21) v 297. členu kot kaznivo dejanje določa javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP