Klic na stacionarni telefon s strani politične stranke

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste na stacionarni telefon prejeli klic ene izmed političnih strank. Nagovorili so vas z imenom in priimkov in spraševali, koga boste volili. Sklepate, da so vaše podatke pridobili iz telefonskega imenika. Takšno ravnanje se vam zdi sporno.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 

Za izvajanje določb ZEKom-1, ki urejajo neželene telefonske klice, je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in ne IP, zato vas v zvezi tem napotujemo na AKOS.

Splošna uredba uvršča osebne podatke, ki razkrivajo politično mnenje, med posebne vrste osebnih podatkov, katerih obdelava je dopustna zgolj pod določenimi pogoji. Po mnenju IP bi lahko politična stranka zakonito obdelovala podatek o vaši politični usmerjenosti oz. političnem mnenju zgolj na podlagi vaše izrecne privolitve.

O b r a z l o ž i t e v:

IP pojasnjuje, da neželena sporočila (vključno z neželenimi telefonskimi klici) sodijo na področje uporabe Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZEKom-1). Za izvajanje zadevnih določb ZEKom-1, ki urejajo neželene telefonske klice (zlasti 150. in 158. člen ZEKom-1), je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in ne IP. Ne glede na to pa IP pojasnjuje, da ZEKom-1 v 150. členu določa, da se naročnik-posameznik sam s predhodnim soglasjem odloči, ali bodo njegovi osebni podatki, določeni v prvem odstavku 148. člena tega zakona, vpisani v javni imenik. Ob tem pa ima naročnik-posameznik možnost, da ob vpisu v imenik ali kadar koli pozneje prepove uporabo svoje telefonske številke za komercialne in/ali raziskovalne namene (kar je v imeniku ustrezno označeno).

V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov glede politične pripadnosti določeni stranki IP pojasnjuje, da gre v takem primeru lahko za obdelavo osebnega podatka, ki razkriva politično usmerjenost posameznika. Splošna uredba uvršča osebne podatke, ki razkrivajo politično mnenje, med posebne vrste osebnih podatkov, katerih obdelava je načeloma prepovedana, dopustna pa je zgolj pod določenimi pogoji, kakor to podrobneje ureja člen 9(2) Splošne uredbe. Po mnenju IP bi politična stranka lahko obdelovala podatek o vaši politični usmerjenosti oz. političnem mnenju zgolj na podlagi vaše predhodne izrecne privolitve, v nasprotnem primeru je lahko konkretna obdelava osebnih podatkov v neskladju z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. V zvezi z veljavno privolitvijo IP pojasnjuje, da mora biti privolitev posameznika prostovoljno podana, konkretna, razumljiva izjava ali drugo nedvoumno pritrdilno dejanje in dokazljiva. Molk ali kakršnakoli nedejavnost tako ne pomenita privolitve. Upravljavec mora tudi zagotoviti, da lahko posameznik svojo privolitev kadarkoli prekliče, pri čemer mora biti umik privolitve enostaven in podoben načinu, kot je bila privolitev pridobljena. Več o veljavni privolitvi si lahko preberete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev.

Posameznik ima na podlagi poglavja III Splošne uredbe (členi 12-22) določene pravice v zvezi s svojimi osebnimi podatki. Na podlagi člena 15 Splošne uredbe (pravica dostopa ali seznanitve z lastnimi osebnimi podatki) lahko posameznik od upravljavca pridobi potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do osebnih podatkov ter naslednje informacije:

• namene obdelave;
• vrste zadevnih osebnih podatkov;
• uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;
• kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
• obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;
• pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
• kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;
• obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Posameznik pa lahko na podlagi člena 21 pri upravljavcu uveljavlja tudi pravico do ugovora. Če posameznik uveljavlja pravico do ugovora, upravljavec preneha obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad interesi, pravicami in svoboščinami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. Ker je politično nagovarjanje po vsebini in namenu podobno neposrednemu trženju velja tudi omeniti, da Splošna uredba v členu 21(3) določa, da kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene.

Kadar so razlogi za ugovor utemeljeni in tudi kadar posameznik umakne svojo privolitev v obdelavo, je posameznik upravičen tudi do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17(1)(c) Splošne uredbe.

Če upravljavec (pisno) zahtevo posameznika po poglavju III Splošne uredbe delno ali v celoti zavrne ali nanjo ne odgovori v enomesečnem roku, lahko prizadeti posameznik na IP naslovi pritožbo (pritožbeni obrazec, ki je neobvezujoče narave, je dostopen na: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/). Več informacij o pravicah, ki jih ima posameznik na podlagi Splošne uredbe, in o načinu uveljavljanja navedenih pravic lahko pridobite na naši spletni strani, namenjeni posameznikom: https://tiodlocas.si/.

Poleg navedenega je upravljavec osebnih podatkih v skladu s členoma 13 in 14 Splošne uredbe posamezniku dolžan zagotoviti določene informacije v zvezi z obdelavo podatkov, med drugim vam mora še preden mu zaupate osebne podatke sporočiti, kdo bo obdeloval vaše osebne podatke, za katere namene in na kateri pravni podlagi. Pri čemer mora upravljavec na zahtevo posameznika te podatke posamezniku sporočiti ustno (člen 12(1) Splošne uredbe). Več o pravici do obveščenosti si lahko preberete na spletni strani: https://tiodlocas.si/moram-biti-obvescen/.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca pri IP