Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Kamere v lovišču – dodatno vprašanje

+ -
Datum: 18.11.2022
Številka: 07121-1/2022/1251
Kategorije: Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše dodatno vprašanje glede definicije videonadzora. Menite, da bi lahko bilo sporno, da se enači videonadzor ter fotografija in bi se nekomu, ki fotografira, očitalo da snema film. Pojasnjujete, da lovske kamere, ki slikajo, ne izvajajo video nadzora, sicer pa lahko snemajo video, fotografijo ali pa oboje (odvisno od nastavitev). 

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Za videonadzor, v najširšem smislu, se šteje uporabo video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Tudi pri neprekinjenem fotografiranju, ki ga izvaja avtomatska lovska kamera, gre po mnenju IP dejansko za kontinuirano snemanje, ki ga sproži gibanje, zato bi po mnenju IP morale biti za tovrstno snemanje izpolnjene vse zahteve, ki smo jih izpostavili v že izdanem mnenju št. 07121-1/2022/1193 z dne 8. 11. 2022.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da pomeni skladno z 2. točko 4. člena Splošne uredbe obdelava vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Glede na vaša opažanja, da omogočajo nastavitve lovske kamere samo snemanje, snemanje in fotografiranje ali samo fotografiranje, opozarjamo, da gre lahko v vseh primerih za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti podana ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in izpolnjene druge zahteve Splošne uredbe (npr. kot smo pojasnili v mnenju št. 07121-1/2022/1193 z dne 8. 11. 2022, obveščanje posameznikov po 13. členu Splošne uredbe, ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, itd.).

 

Glede opredelitve videonadzora nadalje pojasnjujemo, da se zakonodajalec pri pripravi zakonskih okvirov praviloma ne more do podrobnosti opredeliti glede vseh svojih zahtev, saj morajo biti te dovolj široke, istočasno pa še tehnološko nevtralne, da dopuščajo tudi prihodnje spremembe na danem področju, medtem ko še vedno zagotavljajo potrebno stopnjo pravne varnosti in predvidljivosti. Splošna uredba v svojih definicijskih določbah (4. člen) oz. ZVOP-1 v področnih določbah o videonadzoru (74. do 77. člen) tako ne definirata pojma videonadzora. IP zato podaja definicijo videonadzora, kot jo je izoblikovala praksa. Za videonadzor, v najširšem smislu, se šteje uporabo video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti. Prav tako se za videonadzor štejejo tudi rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko).

Tudi pri neprekinjenem fotografiranju, ki ga izvaja avtomatska lovska kamera, gre po mnenju IP dejansko za kontinuirano snemanje, ki se sproži ob gibanju, zato bi po mnenju IP morale biti za tovrstno snemanje izpolnjene vse zahteve, ki smo jih izpostavili v zgoraj citiranem mnenju (npr. obvestilo o izvajanju videonadzora, obveščanje posameznikov in zavarovanje osebnih podatkov). Ob tem izpostavljamo, da mora upravljavec ob obdelavi osebnih podatkov v vsakem primeru, tudi če dejansko ne bi šlo za videonadzor (in tudi ne bi šlo za zasebno rabo) posameznikom podati informacije o tej obdelavi, skladno z zahtevami 13. člena Splošne uredbe (npr. kdo obdeluje osebne podatke, zakaj jih obdeluje, komu osebne podatke posreduje, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd.).

 

Lepo pozdravljeni.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                  

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                                

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

svetovalka pooblaščenca za preventivo