Izbris podatkov v zdravstveni dokumentaciji

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 1. 2023 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko od psihiatrične klinike zahtevate, da izbriše neresnične podatke v zdravstveni dokumentaciji. V dokumentaciji ste našli tudi podatke o vašem možu in otrocih ter podatke, ki nimajo zveze z vašim zdravjem. Zanima vas, ali drži, da naj bi pravico do izbrisa lahko uveljavljali le za podatke, ki so bili zbrani na podlagi privolitve, katero ste verjetno dali ob sprejemu v bolnišnico.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v inšpekcijskih in pritožbenih postopkih.

1.   Ker se pri zdravstveni obravnavi osebni podatki praviloma ustvarjajo, zbirajo in drugače obdelujejo na podlagi zakona, preklic privolitve, ki bi imel za posledico izbris osebnih podatkov, praviloma ne pride v poštev.

2.   V zvezi z domnevno neresničnimi podatki, vam predlagamo, da pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti vložite zahtevo za popravek osebnih podatkov ali/in uveljavljate pravico, da se v vašo zdravstveno dokumentacijo vložijo vaše pripombe glede obstoječih zapisov v zdravstveni dokumentaciji.

3.   Če menite, da se določeni podatki v vaši zdravstveni dokumentaciji vodijo brez pravne podlage, lahko pri izvajalcu vložite zahtevo za izbris osebnih podatkov. Vendar pojasnjujemo, da izbris zdravstvenih zapisov praviloma ni dopusten: - če gre za medicinsko relevanten zapis v zdravstveni dokumentaciji, - če ne gre za očitno »tehnično, pisno ali računsko« pomoto in - če se podatek vodi zakonito oziroma v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov.

O b r a z l o ž i t e v:

K točki 1:

Večinoma se obdelava osebnih podatkov pri zdravstveni obravnavi izvaja na podlagi področnih zakonov – na primer Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) itd. Zato preklic privolitve in s tem podlaga za izbris določenih podatkov praviloma ne prideta v poštev. Privolitev kot pravna podlaga pride v poštev le v posebnih primerih, na primer glede uporabe podatkov za znanstveno-raziskovalno delo ali za posredovanje informacij o zdravstvenem stanju pacientovim svojcem.

K točki 2 in 3:

Pravica do popravka je določena v 16. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da ima posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave. Pravico do vložitve pripomb v zdravstveno dokumentacijo ureja tudi peti odstavek ZPacP, ki določa, da ima pacient pravico zahtevati, da se dodajo njegove pripombe k zapisom v zdravstveni dokumentaciji. To velja ne glede na zakonitost in resničnost vsebine zdravstvene dokumentacije. Če boste pri izvajalcu vložili zahtevo za popravek ali vložitev pripomb, imate v primeru zavrnitve možnost pritožbe pri IP v 15 dneh od prejema zavrnilne odločitve izvajalca. Če izvajalec o zahtevi ne bi odločil v predpisanem roku, lahko prav tako vložite pritožbo. Po Splošni uredbi je rok za odločitev en mesec, po ZPacP pa je rok 15 dni.

Opozarjamo še na naslednje:

-      »neresničen podatek« ne pomeni vedno, da je podatek tudi netočen – na primer, če zdravnik dobesedno zapiše neresnično izjavo pacientovega svojca (heteroanamneza). V tem primeru je zdravnikov zapis točen, le svojčeva izjava pa je neresnična;

-      na primer strokovno napačna diagnoza ne pomeni, da gre za napačen podatek, pač je pa bi jo lahko šteli kot napačen podatek le, če bi zdravnik ugotovil neko določeno diagnozo, a bi jo pomotoma evidentiral z napačno opredelitvijo;

-      »neresničen podatek« ni enako kot »irelevanten podatek«. Omenjate namreč tudi podatke, ki niso v zvezi z vašim zdravjem. Le če so v zdravstveni dokumentaciji zapisi, ki tja nikakor ne sodijo v skladu s predpisi in medicinsko stroko, bi morda lahko dosegli izbris teh zapisov. Relevantnost nekega podatka v zdravstveni dokumentaciji je treba presojati z vidika medicinske stroke in širšega zdravstvenega sistema.

Izbris osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov je v skladu s 17. členom Splošne uredbe možen le (alternativno):

-      če osebni podatki niso več potrebni v namene, zaradi katerih so se obdelovali;

-      če posameznik prekliče privolitev, ker so se podatki obdelovali na tej podlagi in če za nadaljnjo obdelavo ni druge pravne podlage;

-      če posameznik ugovarja obdelavi podatkov po 21. členu Splošne uredbe, ker so se obdelovali na podlagi t.i. prevladujočih zakonitih interesov ali ker ne želi neposrednega trženja;

-      če so bili osebni podatki obdelani nezakonito;

-      če je treba podatke izbrisati, ker tako določa nek predpis;

-      če so bili podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8 (1) Splošne uredbe.

Tudi glede zahteve za izbris velja, da imate možnost vložitve pritožbe pri IP.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka