Fotografiranje parkiranega vozila

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede fotografiranja parkiranega vozila.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali pa z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

Prekrškovni organ skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka.

IP uvodoma pojasnjuje tudi, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP pojasnjuje, da je skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP poudarja, da je pri definiciji osebnih podatkov treba vedno gledati posamezen primer in kontekst, pri čemer se za presojo upošteva možnost identifikacije širše in ne zgolj na podlagi informacij, s katerimi razpolaga upravljavec. Odgovornost za presojo pa je v končni fazi vedno na strani upravljavca. IP je v preteklosti že večkrat poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Takšni podatki pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom (na primer z lastnikom vozila) oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu (tudi registrska številka) postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika.

IP sicer splošno meni, da je treba registrske številke avtomobilov že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, obravnavati kot osebne podatke. Za njihovo zakonito obdelavo je tako treba imeti ustrezno pravno podlago. Njihova obdelava je tako v skladu s členom 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Konkretna oseba, ki je fotografirala vozilo vašega prijatelja, bi za obdelavo osebnih podatkov torej morala imeti eno izmed naštetih pravnih podlag, sicer obdelava ni bila zakonita. IP v okviru mnenja ne more presojati, v kakšni vlogi je nastopala konkretna oseba.

IP nadalje pojasnjuje, da se v skladu z določilom 50. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 5/21 - odl. US; v nadaljevanju: ZP-1) postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali pa z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti. Po mnenju IP bi moral prekršek torej zaznati nekdo od zgoraj navedenih (oškodovanec ali prekrškovni organ oziroma v njegovem imenu pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena uradna oseba) skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 namreč po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena uradna oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška kršitev (nepravilno parkirano vozilo) lahko fotografirala v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Ob tem je treba upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka 55. člena ZP-1).  Za tovrstno dejanje torej ni potrebna privolitev kršitelja, saj za fotografiranje obstaja druga (zakonska) pravna podlaga.

Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, 9/17; v nadaljevanju: ZORed) v 3. členu določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in skladu z naštetimi predpisi in občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževati javni red in mir. V skladu s 5. členom ZORed naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega ali medobčinskega redarstva ter občinski redarji.

IP dodaja, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba, ki postopek vodi. Če vaš prijatelj meni, da so bili določeni podatki oziroma dokazi v postopku pridobljeni nezakonito, ima zoper izdano odločbo možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo. IP namreč ni pristojen preverjati, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem postopku. 

IP sklepno pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča. Če določeni posameznik meni, da se s konkretnim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Pod določenimi pogoji bi v primeru snemanja brez privolitve lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21; v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1.

S spoštovanjem.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka