Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Dostop do posnetka telefonskega klica na številko 112 in do drugih informacij ali mnenj o hospitalizaciji umrle matere

+ -
Datum: 30.11.2022
Številka: 07121-1/2022/1317
Kategorije: Vpogled v lastne OP

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 26. 11. 2022 prejeli vaše vprašanje, v katerem se sklicujete tudi na mnenje IP št. 07120-1/2021/604. V zvezi z dostopom do posnetka telefonskega klica na številko 112 zaradi razjasnitve okoliščin hospitalizacije vaše mame, vas zanima, kaj lahko še naredite, da bi prišli do informacij in mnenja o mamini hospitalizaciji. Obrnili ste se na več zdravstvenih institucij, različne vloge ste naslovili tudi na Zdravniško zbornico Slovenije in Zbornico zdravstvene nege. Prejeli ste le odziv dveh zdravstvenih domov in reševalne službe. Tudi nevrolog vam ni mogel povedati pomembnih informacij. Vaša mama je umrla pred letom dni. Zanima vas tudi, ali pravilno razumete zgornje mnenje IP.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se lahko IP dokončno opredeli do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

 

 

1.   Glede dostopa do posnetka telefonskega pogovora potrjujemo vaše razumevanje, da bi se lahko s svojim govorom na telefonskem posnetku lahko za časa življenja seznanila le mama, če je ona nastopala kot klicatelj.

 

2.   Če nek upravljavec (npr. reševalna služba, zastopnik pacientovih pravic v zvezi z zaključenim pritožbenim postopkom) predmetni posnetek telefonskega pogovora še ima, bi lahko upravljavca zaprosili za seznanitev z govorom vaše mame, in sicer pod pogojem, da izkažete pravni interes za seznanitev, mama pa seznanitve ni prepovedala.

 

 

3.   Zgornje pravilo velja tudi za seznanitev z drugimi osebnimi podatki (dokumenti), ki se nanašajo na vašo mamo in jih imajo razni upravljavci.

 

4.   Za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo vaše mame pri izvajalcih zdravstvene dokumentacije vam ni treba izkazati pravnega interesa, pač pa le zakoniti namen (razlog) seznanitve. Tudi tu velja pogoj, da mama pri izvajalcu ni podala predhodne prepovedi za seznanitev.

 

5.   Vprašanje glede pridobivanja mnenj, pojasnil in podobnih dokumentov, ki bi jih nek upravljavec šele moral na novo ustvariti na zahtevo pacientovega svojca, ne spada v pristojnost IP. Enako velja za pritožbene in druge postopke pri pristojnih institucijah izven sistema varstva osebnih podatkov, ki so namenjeni razreševanju sporov, različnim oblikam nadzora ali strokovni presoji.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

1.   Pritožbena praksa IP kaže, da je posameznik upravičen do kopije zvočnega posnetka telefonskega pogovora, v katerem je nastopal kot aktivni udeleženec, in sicer le do svojega govora. Druge osebe (npr. ožji svojci) za časa posameznikovega življenja niso upravičeni do seznanitve brez posameznikove privolitve ali pooblastila. Pravna podlaga za seznanitev s strani posameznika je 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ureja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

 

Ni izključeno, da se posameznik ali njegov svojec (za časa življenja ali po smrti posameznika) lahko upravičeno seznani s celotnim posnetkom kot udeleženec v kakšnem posebnem nadzornem, pritožbenem, sodnem ali upravnem postopku (npr. v okviru izvrševanja pravice stranke do kontradiktornega postopka). Ker ne vemo, kateri konkretni postopki so v vašem primeru v teku, vam bolj konkretnega odgovora žal ne moremo ponuditi.

 

2.   in 3. Po smrti posameznika se lahko z njegovimi osebnimi podatki seznanijo njegovi zakoniti dediči prvega (sem spadate tudi vi) ali drugega dednega reda, če za seznanitev izkažejo pravni interes. To pomeni, da mora upravičenec konkretno obrazložiti osebni in na predpise oprt neposredni interes oziroma korist, ki bi jo imel zaradi seznanitve (npr. ker bi bili podatki potrebni v nekem uradnem postopku, v katerem je upravičenec udeležen). Dodaten pogoj je, da umrli posameznik ni prepovedal seznanitve.

 

     Zakonska podlaga za zgoraj omenjeno seznanitev je določena v drugem odstavku 23. člena Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-1), ki določa, da »upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov«.

 

     Opisana možnost velja za vse vrste podatkov ali dokumentov pri vseh tipih upravljavcev. Izjema je seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, za katero je še bolj ugodna podlaga določena v 42. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).

 

4.   ZPacP v drugem odstavku 42. člena med drugim določa, da imajo po pacientovi smrti pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši; osebam iz prejšnjega stavka se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve. Po tretjem odstavku 42. člena ZPacP se zahteva za seznanitev delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal. Na spletni strani IP je že na voljo več mnenj s področja seznanitve z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta.

 

5.   Zgoraj omenjene in druge zakonske podlage za seznanitev z osebnimi podatki ali dokumenti – ki spadajo na področja varstva osebnih podatkov – se nanašajo le na pridobitev kopije že obstoječih osebnih podatkov ali dokumentov. Te zakonske podlage ne omogočajo, da posameznik od upravljavca pridobi posebej pripravljena pojasnila, mnenja in odgovore na vprašanja. Za svetovanje ali presojanje morebitnih predpisov, ki bi to omogočali, IP žal ni pristojen.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravil:


mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenk