Dostop do (osebnih) podatkov v zvezi z dobavo toplotne energije za večstanovanjsko stavbo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 17. 11. 2022 prejeli vaše zaprosilo za pomoč. V zvezi s ciljem pravičnega in transparentnega obračunavanja porabe toplotne energije z daljinskim odčitavanjem v večstanovanjski hiši, že dlje časa prosite za določene podatke enega od etažnih lastnikov in družbo Energetika Ljubljana, vendar podatkov niste prejeli. Za podatke ste zaprosili tudi prek sodišča. Podjetje je enkrat zatrdilo, da so osebni podatki varovani po Splošni uredbi o varstvu podatkov in drugič, da podatkov nima, čeprav so v resnici ti podatki potrebni za obračunavanje storitev. Prav tako vam niso posredovali podatkov na podlagi predloženih soglasij etažnih lastnikov. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20 – ZURE) v 22. členu pravi, da je izvajalec obračuna lastniku dolžan omogočiti vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obračun za toploto oziroma gorivo in da mora lastnikom dati vse potrebne informacije in podporo pri sprejemanju in uresničevanju odločitev v zvezi z izvajanjem pravilnika.

Prosite nas za pomoč pri pridobitvi želenih podatkov: mesečna poraba toplote za vsa štiri stanovanja, mesečna poraba toplote za celotno stavbo, znesek v EUR za porabljeno toploto za vsako od štirih stanovanj, znesek v EUR za porabljeno toploto za celotno štiri stanovanjsko stavbo, vse za obdobje med 2017 – 2022.

Zaprosilu za mnenje ste priložili 16 prilog.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se lahko IP dokončno opredeli do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v morebitnem inšpekcijskem postopku.

IP vam žal ne more nuditi neposredne pomoči pri pridobivanju želenih podatkov. Prav tako ne more voditi inšpekcijskega postopka zoper javno podjetje, če to ne želi posredovati osebnih podatkov kljub morebitnemu obstoju pravne podlage za njihovo posredovanje.

IP lahko zoper javno podjetje vodi le: (1) pritožbeni postopek v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja pod določenimi pogoji in (2) pritožbeni postopek v zvezi s pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki pod določenimi pogoji.

O b r a z l o ž i t e v:

V zvezi z dostopom do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) vam pojasnjujemo, da bomo zadevo na konkretni ravni lahko reševali le v pritožbenem postopku, če bomo prejeli odstopljeno pritožbo, ki ste jo domnevno vložili pri podjetju zaradi delne ali celotne zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja. V tem delu se sklicujemo na naše pojasnilo po ZDIJZ št. 092-1/2022/439, ki ste ga že prejeli.

Predlagamo, da vsak od etažnih lastnikov pri podjetju vloži svojo zahtevo po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov – torej zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Toda v tem primeru lahko vsak lastnik pridobi le tiste podatke, ki se nanašajo nanj in če jih podjetje (še) ima. Če osebni podatki še niso na razpolago po kriterijih, ki jih je zahteval, je posameznik upravičen do osnovnih (surovih) osebnih podatkov, na podlagi katerih si lahko sam izračuna želene informacije. Individualno pridobljene osebne podatke lahko potem ob soglasju lastnikov združite, lahko pa s pisnimi pooblastili tudi sami zaprosite za osebne podatke v njihovem imenu.

IP nima pristojnosti, da bi vam lahko neposredno pomagal pri pridobivanju želenih podatkov. Inšpekcijski postopek zoper javno podjetje je možen le v primeru kršitve varstva osebnih podatkov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Če javno podjetje – kljub morebitni nespornosti posredovanja želenih podatkov – teh ne želi razkriti vam, ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov. Razlog je v tem, da za presojo kršitve obveznosti posredovanja osebnih podatkov, zakon ni predpisal pristojnosti IP. Pritožbeni postopek pa je možen le v primeru molka ali zavrnitve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

Prav tako IP ni pristojen za nadzor nad izvajanjem 21. člena Pravilnika, kolikor ne gre za pridobivanje lastnih osebnih podatkov ali informacij javnega značaja. Sicer se glede omenjenega člena sklicujemo na mnenje IP št. 07121-1/2022/322, ki ste ga že prejeli.

Ker je v teku tudi nepravdni postopek pred sodiščem, še dodajamo, da IP ni pristojen presojati civilnoprocesnih ravnanj sodišča, udeležencev postopka in zavezancev za dajanje podatkov ali listin.

Splošno pojasnilo IP o načelni dostopnosti tovrstnih podatkov ste že prejeli z dopisom, z dne 17. 3. 2022. Toda kot že rečeno, v primeru zavrnitve vaše zahteve, ki bi jo vi utemeljili na omenjenem pojasnilu IP, zoper javno podjetje ne moremo voditi nobenega od uradnih postopkov.

Za obravnavo kršitev določb Stanovanjskega zakona, Zakona o učinkoviti rabi energije in Energetskega zakona, IP ni pristojen, pač pa sta to Inšpektorat za okolje in prostor in Agencija za energijo.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka