Dostop do kopije računa pogrebnih storitev za dedka

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas seznanjate, da ste prejeli vlogo prosilca za izdajo kopije računa pogrebnih storitev za svojega dedka. Prosilec naj bi svojo vlogo utemeljeval s pravnim interesom, češ da v zvezi s pogrebom dedka uveljavlja pogrebnino na osnovi zavarovalne police. Po pregledu vloge in priloženih dokazil (kopija osebne izkaznice in zavarovalne police s prekritimi podatki) dvomite o obstoju pravnega interesa prosilca, saj iz same police ne vidite potrebo po računu za uveljavljanje vračila stroškov pogrebnine. Pojasnjujete tudi, da vlagatelj v vlogi ni izkazal, da je dedič prvega ali drugega dednega reda.

Na IP se obračate z vprašanjem, če lahko na podlagi navedenih dejstev prosilcu pošljete kopijo računa, ki je izdan na tretjo osebo.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 76. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. IP ne sme, niti ne more namesto vas presojati, ali morate na podlagi navedenih dejstev prosilcu poslati kopijo računa za pogrebne storitve.

2. Za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika sicer velja, da morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

- podatki se lahko posredujejo zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda;

- dedič mora izkazati pravni interes;

- zapustnik ni prepovedal posredovanja podatkov.

3. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov po trenutni zakonodaji IP ni pristojen za vodenje pritožbenega ali inšpekcijskega postopka.

O b r a z l o ž i t e v:

IP najprej pojasnjuje, da vam v okviru neobvezujočega mnenja ne sme, niti ne more podati odgovora na vaše vprašanje o tem, če lahko prosilcu na podlagi navedenih dejstev pošljete kopijo računa, kajti IP ne more prevzeti odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov posameznih upravljavcev ter namesto upravljavca presojati, ali bi bilo posamezno ravnanje utemeljeno oz. dovoljeno. To je namreč izključno naloga in odgovornost vas kot upravljavca. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna opozorila in pojasnila v zvezi z vašim vprašanjem.

V zvezi s posredovanjem osebnih podatkov umrlih uvodoma pojasnjujemo, da se do uveljavitve novega ZVOP-2 za tovrstno obdelavo zaenkrat še vedno uporabljajo določbe ZVOP-1. Ta zakon v 23. členu namreč določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, poleg tega pa lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov.

Za posredovanje osebnih podatkov umrlega posameznika morajo torej biti skladno s 23. členom ZVOP-1 kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

(1)      podatki se lahko posredujejo zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda;

(2)      dedič mora izkazati pravni interes;

(3)      zapustnik ni prepovedal posredovanja podatkov.

Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16; v nadaljevanju: ZD) v 11. členu opredeljuje prvi dedni red, v katerega spadajo pokojnikovi potomci in zakonec pokojnika. V drugi dedni red pa v skladu s 14. členom spadajo pokojnikovi starši in njihovi otroci; zakonec pokojnika ter bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci.

Iz vaših pojasnil lahko razberemo, da naj bi vlogo za dostop do računa pogrebnih storitev za dedka vložil njegov vnuk, ki po določbah ZD spada v prvi dedni red (v kolikor bi seveda ugotovili, da je vlagatelj res vnuk pokojnika). V kolikor pokojnik ni prepovedal posredovanje tovrstnih podatkov, morate za zakonito obdelavo osebnih podatkov skladno s členom 23. ZVOP-1 še preveriti, ali vlagatelj izkazuje pravni interes za dostop do zadevnega dokumenta.

Pravni interes posameznika namreč temelji na varstvu njegove, na pravnem predpisu oprte dejanske, konkretne in neposredne koristi (in ne morebitne oz. bodoče koristi) – kot podobno tudi izhaja iz ustaljene prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča (npr. Sklep X Ips 245/2011 z dne 26. 4. 2021, VSRS Sklep I Up 155/2020 z dne 25 .11. 2020 in drugi). V odločbi št. Up-741/12 z dne 2. 7. 2015 je Ustavno sodišče navedlo, da se v upravnih zadevah upošteva tisti pravni interes, za katerega je v konkretnem primeru ugotovljeno, da je oseben, neposreden in utemeljen v določeni pravni normi. Pravno varovan interes pa je podan:

(1)   če se nanaša na določen, omejen krog subjektov, ki se glede možne prizadetosti razlikujejo od drugih;

(2)   če bo interes neposredno prizadet in

(3)   če obstaja pravna norma, na katero lahko ti subjekti oprejo svoje predloge in zahtevke in ki jo mora pri svojem odločanju v konkretni zadevi upravni organ upoštevati. Pravni interes posameznika pa je mogoče utemeljiti tudi v okviru določene splošne pravne norme, ki zapoveduje določeno ravnanje oblastvenega organa (npr. skrb za okolje, zdravje itd.), kadar je ta norma spoznavno namenjena tudi varstvu zasebnega interesa in če je v okviru pravne norme mogoče ugotoviti upravičenje posameznika, da se njegovi zasebni interesi pri odločanju nosilcev oblasti ustrezno upoštevajo.

Kot upravljavec osebnih podatkov pokojnega morate torej podan pravni interes iz vloge prosilca oceniti na podlagi okoliščin konkretnega primera, posebej na podlagi vsebine konkretne zavarovalne pogodbe, morebitne druge dokumentacije in vlagateljeve utemeljitve pravnega interesa.

IP v nobenem primeru ne more presojati, ali je do želenih podatkov prosilec upravičen ali ne. Opozoriti je treba, da ZVOP-1 ne nalaga obveznosti posredovanja podatkov, temveč omogoča zgolj ustrezno pravno podlago. IP prav tako nima nobenih vzvodov, da bi upravljavcu naložil posredovanje zahtevanih podatkov o umrlem posamezniku, niti ni pristojen za nadzor nad zakonitostjo vodenja upravnih in drugih postopkov, kjer ne more namesto drugih upravnih organov presojati in namesto njih odločati, ali, kako in na kakšen način naj v konkretni upravni zadevi odločijo. Prav tako pojasnjujemo, da v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov po trenutni zakonodaji IP ni pristojen za vodenje pritožbenega ali inšpekcijskega postopka. IP je namreč skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ni pa IP pristojen za odločanje o pritožbah v primeru zavrnitve zahteve posameznikov za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe. V kolikor bi kot upravljavec zahtevo posameznika zavrnili, bi tak posameznik lahko posredovanje osebnih podatkov umrlega lahko poskušal doseči na primer preko odvetnika na podlagi 10. člena Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22) upoštevaje, da gre za nosilca javnega pooblastila ali preko sodišča.

IP je v preteklosti sicer že odgovarjal na vprašanja s področja obdelav osebnih podatkov umrlih in o tem izdal številna neobvezujoča mnenja, s katerimi se lahko seznanite na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop, kategorija »Vpogled v OP umrlih«. Prav tako je več pojasnil o obdelavi osebnih podatkov umrlih dostopnih na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/inspekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-krsitve/osebni-podatki-umrlih/.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil:                                                                                                                                  

Grega Rudolf,

asistent svetovalca pri IP          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka