Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Predložitev razporeda o delu partnerja delodajalcu

+ -
Datum: 16.12.2020
Številka: 07121-1/2020/2261
Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali sme delodajalec za koriščenje odsotnosti zaradi t. i. višje sile, zaradi varstva otrok, zahtevati razpored dela partnerja, ki je zaposlen v drugi ustanovi. Menite da zadostuje izjava o koriščenju višje sile, s katero potem delodajalec odda zahteve za povrnitev stroškov odsotnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP pojasnjuje, da je treba imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. Skladno s členom 6(1)(c) Splošne uredbe je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Poleg tega mora upravljavec spoštovati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz člena 5(1) Splošne uredbe. IP ob tem posebej izpostavlja, da morajo biti skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (člen 5(1)(c) Splošne uredbe). To pomeni, da upravljavec ne sme obdelovati več podatkov, kot je to nujno potrebno za konkreten namen.

Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih, med drugim tudi v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju ZDR-1). Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZDR-1 se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID 19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljevanju ZZUOOP), ki določa peti paket ukrepov za omilitev posledic pandemije in je postal veljaven 24. 10. 2020, v 3. poglavju ureja nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.

Drugi odstavek 57. člena ZZUOOP določa, da je delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom. Skladno s tretjim odstavkom istega člena se šteje v okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Peti odstavek tega člena pa nadalje predpisuje, da lahko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.

Skladno z desetim odstavkom 59. člena ZZUOOP mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Določbe 61. člena ZZUOOP nadalje urejajo uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače. Po prvem odstavku tega člena delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ), tretji odstavek istega člena pa določa, da v primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Iz zgoraj navedenih določb ZZUOOP torej izhaja, da je dolžan delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, delodajalec pa mora v primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače k vlogi, ki jo vloži na ZRSZ, priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. IP na tem mestu ponovno opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s tem načelom pa lahko delodajalec od delavca zaradi uveljavljanja nadomestila plače zbira in obdeluje le tiste podatke, ki so potrebni za točno ta namen. To v konkretnem primeru pomeni, da delodajalec za uveljavljanje povračila nadomestila plače ne potrebuje dokazila o razporedu partnerjevega  dela oz. potrdila partnerjevega delodajalca o njegovem delavniku, temveč le izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Primer izjave je dostopen na spletni strani ZRSZ:  www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/intukrep-povracilo-nadomestila-place.

IP na koncu še izpostavlja, da je pri presoji pojma “delo” bistveno, da je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, oblika dela pa pri tem ni pomembna. Zato delo na domu na primer ni združljivo z obveznostjo varstva otroka, saj delavec v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug (delo opravlja doma).

Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si.

Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/.

Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov.

Lep pozdrav,

                                                                                    Mojca Prelesnik,

                                                                                    informacijska pooblaščenka

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija.

Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema.