Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Mnenje glede sporočanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov

+ -
Datum: 02.12.2020
Številka: 07120-1/2020/623
Kategorije:Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, kako ravnati v primeru, ko na IPP ali Urgenco pripeljejo pacienta v spremstvu npr. zeta ali snahe (torej ne gre za najožje sorodnike iz prvega reda), ki je v zelo resnem zdravstvenem stanju oz. je njegovo življenje ogroženo. Ob tem sprašujete, katere informacije lahko spremljevalcem zdravstveno osebje sploh posreduje. Pojasnjujete, da gre lahko v posamičnih primerih za vprašanje nekaj ur med sprejemom in smrtjo pacienta. Odtegnitev vsaj neke osnovne informacije o zdravstvenem stanju je v konkretnih situacijah lahko zelo stresno in nečloveško, obenem pa je podana skrb zdravstvenih delavcev, da bi s posredovanjem informacij v takšnih situacijah izvedli protizakonito obdelavo osebnih podatkov.  

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Skladno s četrtim odstavkom 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju ZPacP) ima pacient z dopolnjenim 15. letom starosti pravico, da v zvezi z zdravstveno storitvijo ali na splošno določi:

  • osebe, ki se jim lahko sporočajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje na zahtevo) in/ali
  • osebe, ki se jim morajo sporočiti informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje brez zahteve) in/ali
  • osebe, katerim prepoveduje seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju.

To pravilo se ne nanaša samo na sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, pač pa tudi na razkrivanje vsebine zdravstvene dokumentacije. V vseh primerih lahko pacient določi tudi obseg sporočanja informacij. Pred razkritjem informacij drugim osebam mora biti pacientu dana možnost, da poda izjavo. Izjava se poda na obrazcu z naslovom »Dovolitev oziroma prepoved razkrivanja zdravstvene dokumentacije in sporočanja informacij o zdravstvenem stanju« (obrazec VOP), ki je priloga Pravilnika o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17).

Če pacient ne izkoristi pravice do izjave ali tega zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more storiti, se informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko po petem odstavku 45. člena ZPacP sporočijo osebam iz drugega odstavka tega člena, njegovim ožjim družinskim članom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno obravnavo upravičene dati privolitev, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi. To pomeni, da se lahko informacije o zdravstvenem stanju sporočajo ne le zgolj najožjim sorodnikom, temveč med drugim tudi bližnjim osebam. To so osebe, ki so s pacientom v zaupnem razmerju in to z verjetnostjo izkažejo.

Zgoraj navedenim osebam se lahko sporoči toliko informacij, kot jih je oziroma bi jih pridobil pacient, razen če ja pacient določil drugače, seznanijo pa se lahko tudi s pacientovo zdravstveno dokumentacijo, vendar le v obsegu, ki ustreza ustno sporočenim informacijam o zdravstvenem stanju. Na primer, če se obveščanje nanaša na neko ravnokar izvedeno operacijo, se te osebe lahko seznanijo samo s tisto zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s to operacijo.

Pravno podlago za dopustnost obveščanja v okoliščinah, ki jih opisujete, bi lahko predstavljala tudi točka c) drugega odstavka člena 9 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava posebnih kategorij osebnih podatkov dopustna, če je to potrebno za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve.

Ali zet oziroma snaha ali drug spremljevalec pacienta, v določenem primeru predstavlja bližnjo osebo oziroma osebo, ki je upravičena do zdravstvenih podatkov pacienta, IP v okviru mnenja ne more presojati, niti ne more ocenjevati dopustnega obsega posredovanih informacij, saj je to odvisno od vseh okoliščin posameznega primera.

Več o pravicah pacientov si lahko preberete tudi na spletni strani IP:  https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/pravice-pacientov/.

Lep pozdrav,

                                                                                                     Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov