Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Pravice pacientov

+ -

Februarja 2008 objavljen Zakon o pacientovih pravicah - ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08), ki se je začel uporabljati 26. avgusta 2008, obstoječemu sistemu zdravstvenega varstva dodaja kakovost in paciente, kot šibkejše udeležence v procesu zdravstvene oskrbe postavlja v ugodnejši položaj nasproti izvajalcem zdravstvenih storitev v javnem in zasebnem sektorju. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih osem podzakonskih aktov. ZPacP veliko pozornosti posveča varstvu osebnih podatkov in na tem področju prinaša tudi nekaj novosti.  

Čakalni seznami

ZPacP v 14. in 15. členu uvaja čakalne sezname kot zbirke osebnih podatkov, ki do sedaj na zakonskem nivoju niso bili urejeni. Paciente se uvršča na čakalne sezname, če ne gre za nujno zdravstveno pomoč. V čakalni seznam se jih vpisuje po vrstnem redu naročanja, pri čemer imajo pri čakanju na izvedbo zdravstvene storitve prednost pacienti, pri katerih je po strokovnih standardih podana večja stopnja nujnosti zdravstvene obravnave. V zvezi s čakalnimi seznami je bistvo spoštovanja pacientovega časa v tem, da se paciente obravnava v takšnem vrstnem redu, kot so bili vpisani v čakalni seznam. V skladu s tem pravilom je zakon predvidel, da lahko pacient spremlja morebitno (upravičeno ali neupravičeno) spreminjanje vrstnega reda čakajočih pacientov ter se seznani z razlogi za spremembe.

Poleg tega, da bo imel pacient možnost, da se seznani s čakalno dobo in razlogi zanjo pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je naročen, bo imel možnost, da se seznani s podatki o čakalnih dobah pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev (v javnem sektorju), saj zakon uvaja tako imenovano nacionalno čakalno knjigo, ki jo bo vodil Inštitut za varovanje zdravja RS.

V letu 2017 so v pripravi spremembe in dopolnitve ZPacP ravno v delu, ki se nanaša na čakalne sezname.

Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo

Zaradi težav v praksi je ZPacP podrobno uredil pravico pacienta, da vpogleda, prepiše ali pridobi fotokopije zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj. Izvajalec zdravstvenih storitev mora zahtevi pacienta ugoditi v 5 delovnih dneh, za reprodukcijo zdravstvene dokumentacije pa mu lahko zaračuna materialne stroške v višini, ki jih določa že veljaven Pravilnik o zaračunavanju stroškov pri izvrševanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (Uradni list RS, št. 85/07). Pacient ima tudi možnost, da pridobi osnovna pojasnila o svoji zdravstveni dokumentaciji in možnost, da k zapisom v svoji zdravstveni dokumentaciji doda svoje pripombe.

Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po smrti pacienta

V ZPacP so podrobno urejena tudi pravila glede možnosti za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po smrti pacienta. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov

V okviru te pravice ZPacP ureja:

  • splošno pravico pacienta, da zdravstveno osebje spoštuje njegova osebna prepričanja,
  • vprašanje, kdo je lahko navzoč pri zdravstveni oskrbi pacienta,
  • privolitev v navzočnost oseb zaradi potreb zdravstvenega izobraževanja,
  • možnost, da pacient zahteva izvedbo primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi,
  • podrobna pravila glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov pacienta in
  • podrobna pravila glede varovanja poklicne skrivnosti h kateri je zavezano zdravstveno osebje (pacient ima na primer možnost, da vnaprej določi komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik sporočiti).

Nekatera pravila glede sporočanja informacij o zdravstvenem stanju pacientov

Pacient ima z dopolnjenim 15. letom starosti pravico, da v zvezi z zdravstveno storitvijo (po navadi pred njo) ali na splošno določi:

  • osebe, ki se jim lahko sporočajo informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje na zahtevo) in/ali
  • osebe, ki se jim morajo sporočiti informacije o njegovem zdravstvenem stanju (sporočanje brez zahteve) in/ali
  • osebe, katerim prepoveduje seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju.

Zgornje pravilo se ne nanaša samo na sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, pač pa tudi na razkrivanje vsebine zdravstvene dokumentacije. V vseh primerih lahko pacient določi tudi obseg sporočanja informacij.

Zgoraj omenjena izjava se poda na obrazcu z naslovom »Dovolitev oziroma prepoved razkrivanja zdravstvene dokumentacije in sporočanja informacij o zdravstvenem stanju« (obrazec VOP), ki je priloga Pravilnika o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 82/28). Pooblaščenec je v skladu z 2. členom omenjenega pravilnika pripravil bolj uporabno obliko obrazca VOP, ki ga je poimenoval »Prepoved oziroma dovolitev razkrivanja zdravstvene dokumentacije in sporočanja informacij o zdravstvenem stanju«. Obrazec je  dostopen tukaj.

Zgornja izjava se lahko da:

  • za posamezno zdravstveno oskrbo (npr. operacijski poseg) ali
  • za vso bodočo (pričakovane ali nepričakovane) oziroma preteklo zdravstveno oskrbo pri določenem izvajalcu zdravstvenih storitev.

Pred razkritjem informacij drugim osebam mora biti pacientu dana možnost, da poda izjavo.


Če se pacient ni želel opredeliti ali v izjavi:

  • ni določil oseb, ki se jim mora/lahko sporoča informacije o zdravstvenem stanju in/ali
  • sporočanja informacij osebam v nadaljevanju ni prepovedal,

se informacije lahko sporoča (na njihovo zahtevo):

  • zakoncu,
  • zunajzakonskemu partnerju,
  • partnerju iz istospolne skupnosti,
  • staršem (ne glede na to ali je pacient otrok),
  • starim staršem,
  • neposrednim potomcem (»otrokom«),
  • vnukom,
  • bratom ter sestram,
  • pacientovemu zdravstvenemu pooblaščencu (če ga pacient ima, in če pacient ni sposoben odločanja o sebi),
  • pacientovim bližnjim osebam (to so osebe, ki so s pacientom v zaupnem razmerju in to z verjetnostjo izkažejo),
  • osebam, ki so imele pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, ker pacient ni bil sposoben odločanja o sebi (te osebe se praviloma že pokrivajo z osebami iz zgornjih alinej).

Zgornjim osebam se lahko sporoči toliko informacij, kot jih je oziroma bi jih pridobil pacient. Pacient lahko vnaprej določi obseg sporočanja informacij.

Zgornje osebe se lahko seznanijo tudi s pacientovo zdravstveno dokumentacijo, vendar le v obsegu, ki ustreza ustno sporočenim informacijam o zdravstvenem stanju.

Primer: če se obveščanje nanaša na neko ravnokar izvedeno operacijo, se te osebe lahko seznanijo samo s tisto zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s to operacijo.

Obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve pacienta

Pacientovi zdravstveni in drugi osebni podatki se lahko obdelujejo na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov,  Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakona o pacientovih pravicah, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o zdravniški službi, Zakona o zdravstveni dejavnosti Zakona o duševnem zdravju in drugih zakonov s področja varstva osebnih podatkov ali zdravstva. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44. člena Zakona o pacientovih pravicah lahko pacient privoli v tudi obdelavo osebnih podatkov pri izvajalcu zdravstvenih storitev, ki sicer ni predvidena v nobenem zakonu. Takšna privolitev se lahko da za potrebe zdravstvene oskrbe oziroma za potrebe izven zdravstvene oskrbe.

Zgoraj omenjena privolitev se poda na obrazcu VOP, ki je priloga Pravilnika o obrazcih o pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 82/28). Pooblaščenec je v skladu z 2. členom omenjenega pravilnika za ta namen pripravil bolj uporabno obliko obrazca VOP, ki ga je poimenoval »Privolitev za obdelavo osebnih podatkov«.

Obrazec je dostopen tukaj.

Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca po ZPacP 

Informacijski pooblaščenec deluje kot pritožbeni, inšpekcijski in prekrškovni organ tudi v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP). Kot pritožbeni organ nastopa kakor to določa 10. odst. 41. čl, 5. odst. 42. čl. in 7. odst. 45. čl ZPacP, kadar izvajalec zdravstvenih storitev: 

  • krši pravico pacienta do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj (41. čl. ZPacP),
  • upravičenim osebam zavrne seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta (42. čl. ZPacP),
  • upravičenim osebam zavrne seznanitev z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta, če te informacije izhajajo iz zdravstvene dokumentacije (45. čl. ZPacP).

Informacijski pooblaščenec skladno s 4. odst. 85. čl. ZPacP izvaja inšpekcijski nadzor in skladno s 7. odst. 85. čl. ZPacP vodi prekrškovne postopke v primeru kršitev:

  • pravice pacienta do zaupnosti osebnih podatkov (44. čl. ZPacP),
  • dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti oz. informacij o zdravstvenem stanju pacienta (45. čl. ZPacP),
  • dolžnosti izvedbe preiskave zaznane nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu in obveščanja Informacijskega pooblaščenca o tem (46. čl. ZPacP),
  • določb glede načina in roka hrambe dokumentacije, nastale v postopku z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic (2. odst. 63. čl. ZPacP), 
  • določb glede dostopa Komisije RS za varstvo pacientovih pravic do zdravstvene dokumentacije pacienta (68. čl. ZPacP).