Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Ponovna uporaba

+ -

V ZDIJZ je urejeno tudi področje ponovne uporabe informacij javnega sektorja (ang. Public Sector Information; PSI), ki jo od nas zahteva Evropska unija z Direktivo 2003/98/EC spremenjeno z Direktivo 2013/37/EU in Direktivo (EU) 2019/1024.

Javni sektor pri opravljanju svojega rednega dela pridobiva in ustvarja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti (npr. s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, pravosodja in izobraževanja). Z napredkom tehnologije in razvojem interneta ima tudi zasebni sektor možnost te informacije analizirati, predelati, ponovno uporabiti in torej iz njih ustvariti nekaj novega. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja. S ponovno uporabo informacij naj bi torej zasebni sektor ponudil več, kot ponuja javni sektor v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Glavno vodilo ponovne uporabe informacij temelji na premisi, da je nastanek informacij javnega sektorja financiran iz javnih, proračunskih sredstev in jih zato ni mogoče šteti za last javnega sektorja.

Z novelo ZDIJZ-E je zakonodajalec razširil krog zavezancev za ponovno uporabo, saj je vključil tudi muzeje, knjižnice in arhive, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine. Kadar so muzeji in knjižnice sami imetniki pravic intelektualne lastnine na zahtevani informaciji javnega značaja, morajo omogočati njeno ponovno uporabo, če jo sami ponovno uporabljajo ali če so ponovno uporabo omogočili vsaj enemu prosilcu.

Primeri ponovne uporabe informacij, ki so jih prosilci pridobili od javnega sektorja pred novelo ZDIJZ-E:

  • uporaba meteoroloških podatkov za izdelavo aplikacije za mobilni telefon, ki uporabnika redno obvešča o tem, kakšno bo vreme na območju, kjer se nahaja;
  • uporaba podatkov iz zdravstva za izdelavo iskalnika najbližjega splošnega zdravnika, specialista, ambulante, lekarne, zobozdravnika;
  • uporaba podatkov iz poslovnega ali sodnega registra za izdelavo bonitetnih poročil;
  • "kam so šli moji davki" in podobne aplikacije, ki izračunajo, koliko evrov iz vnesene bruto plače posameznika se nameni za različna področja - zdravstvo, socialo, šolstvo, vojsko, okolje,…

Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja ima več funkcij:

a) funkcija transparentnosti – ponovna uporaba informacij zagotavlja večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Načelo odprtosti zahteva, da so podatki javnega sektorja na voljo, kolikor je mogoče in primerno, v odprtih formatih in pod odprtimi licencami, ki omogočajo enostavno in učinkovito ponovno uporabo podatkov.

b) gospodarska funkcija – s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, izdelajo dodano vrednost in tako obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg. Z uporabo teh informacij s strani gospodarstva se poveča učinkovitost države kot celote – država ustvarja informacije v okviru svojega dela, gospodarstvo pa nato te informacije izkoristi – predela, jih po možnosti tako predelane proda na trgu in posredno prispeva v državno blagajno. Na trgu EU naj bi celotna vrednost trga informacij javnega značaja v letu 2008 znašala 28 milijard EUR, medtem ko naj bi celoten dobiček zaradi uporabe informacij javnega sektorja za gospodarstvo EU znašal 140 milijard EUR na leto.

c) funkcija širjenja znanja – ponovna uporaba informacij ponuja informacije na nove, bolj dosegljive in v nekaterih primerih državljanom bolj berljive načine, zaradi česar se širi znanje in povečuje informiranost državljanov;

Ponovna uporaba informacij javnega značaja tako prinaša gospodarsko rast, nova delovna mesta ter več izbire in informacij za potrošnike.

Evropska komisija se je z namenom doseganja večje učinkovitosti tega trga odločila za številne ukrepe, med katerimi je bila tudi sprememba Direktive 2003/98/EC z Direktivo 2013/37/EU, ki je bila sprejeta junija 2013. Slednja je prinesla številne spremembe v smeri večje in bolj kakovostne dostopnosti informacij za ponovne uporabnike. Z novelo ZDIJZ-E je Slovenija implementirala Direktivo 2013/37/EU.

Novela ZDIJZ-E je poleg vključitve dodatnih zavezancev za ponovno uporabo (muzeji, knjižnice in arhivi) spremenila pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij, podatkov oziroma zbirk podatkov. Na podlagi 1. odstavka 34.a člena ZDIJZ lahko organi za ponovno uporabo zaračunajo zgolj mejne stroške, ne smejo pa zaračunati cene. Še eden od ključnih ciljev spremembe novele pa je usmerjen v odpiranje podatkov javnega sektorja (»open data« –objava na nacionalnem portalu odprtih podatkov za enostavno ponovno uporabo za katerekoli namene kateremukoli uporabniku (proaktivna objava).

Informacijski pooblaščenec je v okviru mednarodnega projekta LAPSI pred novelo ZDIJZ-E izdal brošuro na temo ponovne uporabe informacij javnega značaja z naslovom »Podatki, neusahljivi viri poslovnih idej!«.