Zaračunavanje cene ponovne uporabe
+ -Poglavitni cilj novele ZDIJZ-E je, da se na podlagi prenosa določb Direktive 2013/37/EU, torej v skladu z evropskim pravnim redom, zagotovi praktično uveljavitev pravice do enakopravne ponovne uporabe prosto dostopnih informacij javnega značaja ali drugih prosto dostopnih gradiv s področja kulture kateremukoli zainteresiranemu ponovnemu uporabniku. Poleg zagotovitve ponovne uporabe na podlagi vložene zahteve za ponovno uporabo (reaktivno) je cilj spremembe zakona usmerjen v odpiranje podatkov javnega sektorja (»open data« –objava na nacionalnem portalu odprtih podatkov) za enostavno ponovno uporabo za katerekoli namene kateremukoli uporabniku (proaktivna objava).
Ključni cilj novele ZDIJZ-E je sprememba pravila za zaračunavanje ponovne uporabe informacij, podatkov oziroma zbirk podatkov. Na podlagi 1. odstavka 34.a člena ZDIJZ lahko organi za ponovno uporabo zaračunajo zgolj mejne stroške, ne smejo pa zaračunati cene.
Mejni stroški so stroški, ki jih ima organ neposredno s pripravo in posredovanjem kopije informacije javnega značaja za prosilca. Organ za ponovno uporabo mejne stroške zaračuna v skladu s 16., 17., 18. in 25. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (20. člen Uredbe).
Izjemoma lahko ceno za ponovno uporabo zaračunajo organi, ki morajo v skladu z načrtom ali programom dela ali financiranja poleg proračunskih sredstev ustvariti prihodek za kritje vsaj 30 odstotkov svojih stroškov, povezanih z izvajanjem svojih javnih nalog ter knjižnice, muzeji in arhiv. Poudariti je treba, da za knjižnice, muzeje in arhiv, v primerjavi z drugimi organi javnega sektorja, veljajo nekatera privilegirana pravila zaračunavanja ponovne uporabe, ki so podrobno urejena v 34.a in 36.b členu ZDIJZ ter v 8. poglavju Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Ne glede na spremenjeni 34.a člen ZDIJZ (ki ukinja zaračunavanje cene ponovne uporabe) se v dveh letih od uveljavitve tega zakona (do maja 2018) lahko zaračunava cena za ponovno uporabo za evidence ali podatkovne zbirke, v zvezi s katerimi organ ustvari zadosten prihodek za kritje znatnega dela stroškov njihovega zbiranja, priprave, razmnoževanja in razširjanja, in sicer:
- za evidence in podatkovne zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov ter podatkov o kakovosti zraka, vode in tal, in sicer: točkovni meteorološki, hidrološki in fenološki podatki ter podatki o kakovosti zraka, terminski višinski podatki nad Ljubljano, pridobljeni z radiosondažnimi meritvami, podatki meteorološkega radarja za območje Slovenije, kemijski podatki kakovosti voda in tal ter biološki podatki kakovosti voda,
- za numerične rezultate analize vremena in zelo kratkoročnih napovedi ter numerične rezultate meteorološke modelske verige,
- za evidence in podatkovne zbirke urejanja prostora, in sicer: zbirko podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema ter zbirko podatkov daljinskega zaznavanja ter nepremičninske evidence.
Za zaračunavanje cene za ponovno uporabo za evidence iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 34.a člena ZDIJZ (30. člen prehodne in končne določbe ZDIJZ-E).
Podrobnejše napotke za zaračunavanje ponovne uporabe najdete v 8. poglavju Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Informacijski pooblaščenec je v nekaj primerih že odločal o pravici do ponovne uporabe informacij javnega značaja na drugi stopnji; odločbe o ponovni uporabi so dostopne na tej povezavi (ko se odpre, klikni gumb "Iskanje").