Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 02.08.2019
Naslov: Fotografiranje javnih prireditev
Številka: 0712-1/2019/1811
Vsebina: Fotografije kot OP, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, glede enotnega stališča v zvezi s snemanjem ali fotografiranjem javnih dogodkov in objavo fotografij ali posnetkov. Navajate, da je bilo v starejših mnenjih IP (pred pričetkom veljave Splošne uredbe), stališče IP enotno, in sicer, da je objava fotografij in posnetkov javnih dogodkov dopustna na podlagi privolitve, pri čemer pa se je za veljavno privolitev štela že sama prisotnost na dogodku, kadar so bili posamezniki pred vstopom na dogodek o teh namenih obdelave obveščeni. V kasnejših mnenjih pa po vašem izhaja razhajanje glede ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Navajate mnenje Fotografska razstava, št. 0712-1/2019/631 z dne 18.3.2019, kjer IP ugotavlja, da lahko podlaga za obdelavo osebnih podatkov izhaja iz zakonitega interesa upravljavca. Dalje pa navajate tudi mnenja: »Snemanje dogodka društva«, št. 0712-1/2019/1243 z dne 22.5.2019; »Snemanje in objava duhovnih praks«, št. 0712-1/2019/1194 z dne 17.5.2019; »Snemanje mednarodnega športnega turnirja za otroke«, št. 0712-1/2019/281 z dne 12.2.2019. Iz navedenih mnenj po vašem razumevanju pride od razhajanja glede stališča IP, ali je za javno objavo fotografij ali posnetkov javnega dogodka treba pridobiti osebno privolitev. Ker menite, da iz mnenj izhajajo različna stališča prosite IP, da zavzame enotno stališče glede objave fotografij in posnetkov iz javnih prireditev, upoštevaje praktične okoliščine fotografiranja ali snemanja in pogojev zbiranja privolitev. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma poudarja, da iz mnenj, ki ste jih predložili in iz katerih naj bi izhajalo nekonsistentno stališče IP glede javne objave fotografij in posnetkov, IP takšne nekonsistentnosti ne prepoznava. Treba je namreč ločiti med različnimi nameni obdelave, ki zahtevajo svojo pravno podlago glede na konkretne okoliščine primera. Namen objave fotografij na javni razstavi (mnenje št. 0712-1/2019/631 z dne 18.3.2019), je treba razlagati upoštevaje, da gre pri tovrstni obdelavi za umetniško ustvarjanje, kot poseben del svobode izražanja (v smislu ustavnih kategorij po 39 in 59. členov Ustave RS). V tem primeru je treba zagotoviti uravnoteženje konkurirajočih človekovih pravic, ki se ob odsotnosti relevantnih zakonskih pravil glede na okoliščine konkretnega primera, uresničujejo neposredno na podlagi Ustave RS. To je po mnenju IP treba upoštevati tudi pri razlagi pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov. Iz navedenega vidika je torej po mnenju IP ustrezno, da se v tovrstnih okoliščinah upoštevajo zakoniti interesi upravljavca, ki pretirano ne posegajo v upravičeno pričakovanje posameznika, da bi se uravnotežilo uresničevanje pravice do svobode izražanja in umetniškega ustvarjanja s pravico do varstva osebnih podatkov, kot to narekuje člen 85 Splošne uredbe. Podobno IP tolmači tudi v primeru objave fotografij ali posnetkov za namen novinarskega poročanja, pri čemer novinarji uresničujejo svobodo izražanja prek delovanja medija, ki je skladno z Zakonom o medijih v javnem interesu. Vsekakor pa je izbira ustrezne pravne podlage odvisna od vsakokratnih okoliščin primera, pri čemer je osebna privolitev vselej najzanesljivejši način za zagotovitev najvišje ravni kontrole posameznika nad obdelavo njegovih osebnih podatkov – in s tem skladnosti s Splošno uredbo.

 

Kadar se obdelava (javna objava) izvaja za drug namen kot opisano zgoraj, ki nima močne opore v ustavno zajamčenih človekovih pravicah (kot npr. novinarsko poročanje ali umetniško ustvarjanje), potem je treba za določitev ravnotežja med upravičenim pričakovanjem posameznika in zakonitim interesom upravljavca temu ustrezno izbrati tudi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Izbira pravne podlage in presoja konkretnih okoliščin je odgovornost upravljavca. Upravljavec mora torej pred obdelavo presoditi ali zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem posameznika in kjer ne prevlada, potem mora upravljavec pravno podlago iskati v privolitvi posameznika. Upravljavec torej glede na konkretne okoliščine obdelave presodi, kdaj je za posamezno dejanje obdelave dopustna in ustrezna pravna podlaga točka f (zakoniti interes) in kdaj je za zakonito obdelavo treba zbrati privolitve udeležencev dogodka (točka a). IP priporoča, da tehtanje upravljavci izvedejo pisno pred obdelavo, kar jim služi tudi kot dokumentacija za izkazovanje skladnosti obdelave, ki se zahteva s Splošno uredbo. IP ob tem še poudarja, da objava fotografij ali posnetkov, ki vsebujejo osebne podatke (torej, ko so posamezniki na fotografijah določeni oziroma določljivi), predstavlja znaten poseg v zasebnost in je zato upravičeno pričakovanje zasebnosti višje, kot pri drugih oblikah obdelave osebnih podatkov. Upravičeno pričakovanje je še višje v primerih, ko gre za obdelavo osebnih podatkov otrok.

 

V splošnem torej velja, da kadar glede na okoliščine upravljavec presodi, da so zagotovljeni pogoji za obdelavo na podlagi člena 6 (1)(f) Splošne uredbe, potem za javno objavo ni treba zbirati osebnih privolitev. Če upravljavec ugotovi, da glede na konkretne okoliščine niso izpolnjeni pogoji za obdelavo na podlagi zakonitega interesa, potem za zagotovitev ustrezne pravne podlage mora zbrati osebne privolitve. Ker pa javna objava predstavlja znatnejši poseg v zasebnost, IP priporoča upravljavcem, da za javno objavo praviloma zagotovijo osebno privolitev, saj se v primeru neustrezno izvedenega tehtanja lahko znajdejo v situaciji, da obdelujejo osebne podatke brez ustrezne pravne podlage, kar predstavlja hujšo kršitev po Splošni uredbi.

 

Vaše vprašanje v delu, ki se nanaša na veljavnost privolitve po »starem tolmačenju IP«, kjer je IP štel, da je posameznik že s svojo udeležbo na dogodku privolil v obdelavo osebnih podatkov za namen javne objave fotografij, če je bil o tem predhodno na vidnem mestu obveščen, pa IP pojasnjuje, da z novimi pogoji privolitve po Splošni uredbi navedeno tolmačenje ne bo več veljalo za vse morebitne okoliščine konkretnega primera. Po Splošni uredbi mora biti privolitev dana z jasnim pritrdilnim dejanjem, ki pomeni, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje k obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim (Uvodna določba 33). Iz določbe 6(1)(a) pa izhaja, da je privolitev lahko podana za enega ali več določenih namenov, pri čemer mora imeti posameznik izbiro glede posameznega namena obdelave osebnih podatkov sicer privolitev ni prostovoljna. Zbiranje »privolitev« na način, da se posamezniki le udeležijo dogodka se IP zdi problematična z več vidikov:

Privolitev mora biti specifična za določen namen. Po mnenju IP v primeru objave fotografij ali posnetkov javnih dogodkov težko izoblikovati en določen namen, za katerega se udeležba šteje kot aktiven izraz volje, da bi posameznik že s tem izkazal, da je privolil v obdelavo za ta namen. Objava na družbenih omrežjih in spletni strani v smislu poročila o dogodku je lahko različna od npr. priprave promocijskih vsebin za najavo prihodnjih podobnih dogodkov, itd. Pri »javni objavi« lahko pride do množice obdelav osebnih podatkov, ki so po namenih in ciljih lahko različni in je zato specifičnost namena, ki bi izhajal zgolj iz obvestila na vhodu v prostor lahko vprašljiva.

Privolitev mora biti nedvoumna. Pri sklepanju na privolitev prek udeležbe na dogodku se postavlja vprašanje ali je mogoče ravnanje posameznika dejansko na nedvoumen način povezati s privolitvijo v specifičen namen obdelave, torej, da želi objavo, ker se je udeležil dogodka.

Privolitev mora biti prostovoljna. Pri sklepanju na privolitev prek obvestila na vhodu je prostovoljnost lahko zelo vprašljiva z vidika določbe 7 (4) Splošne uredbe, po kateri se pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe. Vstop na javni dogodek je lahko pogojen z nakupom vstopnice (torej sklenitev pogodbe), pri čemer je dogajanje na prireditvi, ki je dostopno z nakupom vstopnice, ponujena storitev. Če ta storitev ni dostopna brez privolitve v obdelavo osebnih podatkov (javno objavo fotografij ali posnetkov), potem se glede na določbo 7(4) Splošne uredbe, takšna privolitev ne more šteti za prostovoljno.

Privolitev mora biti informirana kar mora biti upravljavec sposoben dokazati. Po mnenju IP bo v primeru sklepanja na privolitev prek udeležbe na dogodku, upravljavec težko dokazal, da se je posameznik dejansko seznanil z vsemi informacijami in da je na tej podlagi sprejel informirano odločitev glede privolitve v obdelavo osebnih podatkov.

 

Ker je glede na zgornje razloge zelo težko utemeljiti izpolnjevanje vseh pogojev po Splošni uredbi zgolj prek sklepanja iz udeležbe na dogodku, IP ugotavlja, da se bo v praksi zgolj obvestilo, da se dogodek snema ali fotografira in da bodo posnetki/fotografije javno objavljeni, težko upoštevalo kot zadostno za to, da bi posamezniki prek udeležbe že podali privolitev v obdelavo svojih osebnih podatkov za vse možne namene javnih objav, ki se pojavljajo v praksi (na spletni strani organizatorja, na družbenih omrežjih za namen poročanja o dogodku, za promocijski material za prihodnje podobne dogodke, itd.). Glede na zgornje utemeljitve bo torej tovrstno obvestilo običajno lahko odgovarjalo le kot način obveščanja posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 13 Splošne uredbe.

 

Ob zgoraj navedenem IP še dodaja, da pri objavi fotografij in posnetkov pride tudi do posega v zasebnost v širšem smislu (ki jo pokriva člen 35 Ustave RS) in kjer je predvideno sodno varstvo po civilnopravni in kazenskopravni zakonodaji. Objava posnetkov in fotografij bo podvržena področju varstva osebnih podatkov, ko bo šlo za varovane osebne podatke, ki so vključeni v zbirko, prihajajo iz zbirke osebnih podatkov ali ki so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov.

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil: 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalca Pooblaščenca za preventivo                       

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka