Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.05.2019
Naslov: Snemanje javne prireditve
Številka: 0712-1/2019/1320
Vsebina: Mediji, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete v zvezi s snemanjem javne prireditve ob zaključku šolskega leta v vrtcu, ki je odprta za vse. Ste lokalna televizija. Po besedah ravnateljice vrtca, naj prireditve ne bi snemali, saj naj bi bilo to sporno. Boji se namreč, da nekateri izmed staršev ne želijo, da bi se njihov otrok snemal. Zanima vas, ali smete snemati brez soglasja vseh staršev otrok.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 - v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Prav tako, kot pojasnjujemo v nadaljevanju, ne moremo konkretno odrejati, kako in kdaj lahko mediji izvajajo svoje aktivnosti v okviru širše pravice do zasebnosti in svobode izražanja.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju URS). Objava osebnih podatkov posameznika v medijih pa lahko sodi tudi pod okrilje širše pravice do zasebnosti iz 35. člena URS, ki je v pristojnosti sodišč. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To v opisanem primeru pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, vsekakor pa je pri tem potrebna posebna senzibilnost glede na to, da gre tudi za pravice otrok.  Več o varstvu osebnih podatkov v medijih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload /Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

 

Poročanje medijev (tudi s prireditev in drugih javnih dogodkov) je načeloma urejeno z Zakonom o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/1247/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16). IP je sicer že večkrat v neobvezujočih mnenjih izrazil stališče, da če gre za javno prireditev, ki jo kot tako prepozna organizator, načeloma ni treba pridobiti posebnih osebnih privolitev udeležencev za fotografiranje ali snemanje, če se udeležence na ustrezen način predhodno seznani, da se javna prireditev fotografira (ali snema). O tem pa prav tako v prvi fazi odloča organizator. V skladu z drugim odstavkom 4. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11) gre za javno prireditev, če gre za organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Vsak posameznik, ki se udeleži javne prireditve, se mora zavedati, da na takšni prireditvi obstaja večja verjetnost, da bo fotografiran ali posnet. Upravljavec osebnih podatkov oziroma organizator pa je dolžan pri obravnavani obdelavi osebnih podatkov upoštevati člen 13 Splošne uredbe, ki določa katere informacije je potrebno zagotoviti posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika.

 

V opisanem primeru je pomembno upoštevati tako dejstvo, da gre za otroško prireditev, kot tudi dejstvo, da, kot kaže, organizator ni predvidel snemanja celotne prireditve. Poročanje medijev namreč ne pomeni nujno, da se hkrati celotna prireditev snema. IP o tem konkretno ni pristojen presojati, saj gre pri tem za vprašanja širše pravice do zasebnosti in vprašanja ureditve poročanja medijev. Vsekakor pa je pri tem treba upoštevati presojo vrtca, ki kaže na to, da snemanje (v celoti) ni predvideno. Mediji morajo v tem primeru po mnenju IP spoštovati navodila organizatorja glede predvidenih okvirov prisotnosti medijev in snemanja takšne prireditve, še toliko bolj, če gre za prireditev, kjer nastopajo najmlajši.

 

IP še dodaja, da je v vsakem primeru, tudi, če bi bilo s strani organizatorja predvideno snemanje celotne prireditve, nadaljnja uporaba fotografij (ali posnetkov), npr. uporaba za promocijske namene, objava fotografij na vaši spletni strani ali družbenem omrežju na način, ki omogoča enostavno prepoznavo upodobljenega posameznika (to je lahko npr. nastopajoči), skladna z določbami Splošne uredbe, če se za takšno obdelavo osebnih podatkov vnaprej pridobi osebna privolitev upodobljenega posameznika. V primeru, ko posameznika na fotografiji ali posnetku ni mogoče prepoznati (npr. če je posameznik s hrbtom obrnjen proti objektivu), določbe Splošne uredbe ne zavezujejo tistega, ki fotografijo ali posnetek nadalje uporablja. To v praksi pomeni, da za zakonito nadaljnjo objavo fotografij prireditve, na katerih so posamezniki enostavno prepoznavni in ki jih je mogoče šteti kot varovane osebne podatke (predvsem to velja za portretne posnetke posameznikov od blizu, v visoki ločljivosti in načeloma ne za posnetke prireditve kot take), načeloma potrebujete njihovo osebno privolitev. V primeru mladoletnih otrok, osebno privolitev njihovih zakonitih zastopnikov ali tretje osebe, ki se izkaže s pooblastilom zakonitih zastopnikov. Za več informacij o osebni privolitvi vas napotujemo na spletno stran IP, kjer lahko dostopate do relevantnih informacij glede veljavne privolitve: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/.

 

IP zavoljo razmejitve različnih »objav« osebnih podatkov nadalje pojasnjuje, da bi objave fotografij in video posnetkov posameznikov na njihovih osebnih profilih na družbenih omrežjih (v vlogi fizičnih oseb brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo) lahko razumeli kot izjemo zasebne rabe. V skladu z uvodno določbo 18 Splošne uredbe osebne ali domače dejavnosti lahko vključujejo tudi korespondenco fizičnih oseb na družbenih omrežjih brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo, pri čemer tovrstne objave lahko tudi predstavljajo obdelavo osebnih podatkov npr. drugih udeležencev ali nastopajočih na prireditvi. Vendar v tem delu in v takih primerih Splošna uredba ne varuje osebnih podatkov, ki izhajajo iz objav posameznikov na družbenih omrežjih brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo, kar pa še ne pomeni, da je objavljanje osebnih podatkov na zasebnih profilih družbenih omrežij skupine tudi sicer zakonito. Objava osebnih podatkov lahko tudi v primerih, ki ne sodijo v okvir določb Splošne uredbe, predstavlja poseg v pravico drugih posameznikov do zasebnosti v širšem smislu, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Namreč ravnanje nezakonite objave osebnih podatkov lahko pomeni storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (za presojo česar pa IP ni pristojen) iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2 -  v nadaljevanju KZ-1). Nadalje se je v takšnem primeru mogoče pod odločenimi pogoji poslužiti tudi institutov civilnega prava kot npr. zahteve za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic iz 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju OZ), zahteve za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter drugih institutov civilnega prava.

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka