Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 22.05.2019
Naslov: Snemanje dogodka društva
Številka: 0712-1/2019/1243
Vsebina: Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vašo prošnjo za mnenje glede snemanja tekmovanja v okviru panožne zveze, ki so odprta izključno za registrirane tekmovalce. Sprašujete, če zadošča, da o predvidenem snemanju in uporabi videoposnetkov s tekmovanja za arhivske, promocijske in druge namene, kot organizator, udeležence tekmovanja obvestite ob prijavi ali vstopu na prizorišče tekmovanja oz. ali bi bila potrebna pisna privolitev posameznega udeleženca. Nadalje sprašujete, kako urediti snemanje drugih udeležencev, ki ga izvajajo tekmovalci sami, za svoje potrebe in za objave na družbenih omrežjih in drugih medijih, za kar praviloma nimajo privolitev snemanih posameznikov. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma izpostavlja, da v sklopu neobvezujočega mnenja vsekakor ne more presojati konkretnih dejanj obdelav, temveč lahko to stori šele v okviru inšpekcijskega postopka, zato v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

 

IP je že večkrat v neobvezujočih mnenjih izrazil stališče, da če gre za javno prireditev, ni treba pridobiti posebnih osebnih privolitev udeležencev za fotografiranje ali snemanje, če se udeležence na ustrezen način predhodno seznani, da se javna prireditev fotografira (ali snema). V konkretnem primeru, ki ga opisujte, gre za športno tekmovanje, za katerega bi v skladu z 2. odstavkom 4. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11) lahko trdili, da gre za javno prireditev, saj gre za organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Vsak posameznik, ki se udeleži javne prireditve, se mora zavedati, da na takšni prireditvi obstaja večja verjetnost, da bo fotografiran ali posnet. Upravljavec osebnih podatkov oziroma organizator tekme pa je dolžan pri obravnavani obdelavi osebnih podatkov upoštevati člen 13 Uredbe, ki določa katere informacije je potrebno zagotoviti posamezniku, kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika. Nadaljnja uporaba fotografij (ali posnetkov), npr. uporaba za promocijske namene, objava fotografij na spletni strani ali družbenem omrežju posameznega kluba na način, ki omogoča enostavno prepoznavo upodobljenega posameznika (to je lahko, npr. športnik, športni sodnik ali gledalec), je skladna z določbami Uredbe, če se za takšno obdelavo osebnih podatkov vnaprej pridobi osebna privolitev upodobljenega posameznika. To v praksi pomeni, da za zakonito objavo fotografij športnega tekmovanja, na katerih so posamezniki enostavno prepoznavni in ki jih je mogoče šteti kot varovane osebne podatke (predvsem to velja za portretne posnetke posameznikov od blizu, v visoki ločljivosti in načeloma ne za posnetke prireditve kot take), načeloma potrebujete njihovo osebno privolitev. V primeru mladoletnih otrok, osebno privolitev njihovih zakonitih zastopnikov ali tretje osebe, ki se izkaže s pooblastilom zakonitih zastopnikov.

 

Poročanje medijev (tudi s prireditev in drugih javnih dogodkov) je urejeno z Zakonom o medijih.

 

Za več informacij o osebni privolitvi vas napotujemo na spletno stran IP, kjer lahko dostopate do relevantnih informacij glede veljavne privolitve: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. V primeru, ko posameznika na fotografiji ali posnetku ni mogoče prepoznati (npr. če je posameznik s hrbtom obrnjen proti objektivu), določbe Uredbe ne zavezujejo tistega, ki fotografijo ali posnetek nadalje uporablja. Če pa na fotografiji upodobljeni meni, da se z uporabo fotografij posega v njegove osebnostne pravice (npr. pravica do lastne podobe), lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.

 

IP nadalje pojasnjuje, da bi morda objave fotografij in video posnetkov posameznikov na njihovih osebnih profilih na družbenih omrežjih (v vlogi fizičnih oseb brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo) lahko razumeli kot izjemo zasebne rabe. V skladu z uvodno določbo 18 Uredbe osebne ali domače dejavnosti lahko vključujejo tudi korespondenco fizičnih oseb na družbenih omrežjih brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo, pri čemer tovrstne objave lahko tudi predstavljajo obdelavo osebnih podatkov, npr. fotografije drugih udeležencev tekmovanja. Vendar v tem delu in v takih primerih Uredba ne varuje osebnih podatkov, ki izhajajo iz objav posameznikov na družbenih omrežjih brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo, kar pa še ne pomeni, da je objavljanje osebnih podatkov na zasebnih profilih družbenih omrežij skupine tudi sicer zakonito. Objava osebnih podatkov lahko tudi v primerih, ki ne sodijo v okvir določb Uredbe, predstavlja poseg v pravico drugih posameznikov do zasebnosti v širšem smislu, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Namreč ravnanje nezakonite objave osebnih podatkov lahko pomeni storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (za presojo česar pa IP ni pristojen) iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; v nadaljevanju: KZ-1). Nadalje se je v takšnem primeru mogoče pod odločenimi pogoji poslužiti tudi institutov civilnega prava kot npr. zahteve za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic iz 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: OZ), zahteve za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter drugih institutov civilnega prava.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.                                              

 

                                                                                                   Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                                   informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Jasmina Mešić,
svetovalka pooblaščenca za preventivo