Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.04.2019
Naslov: Posredovanje podatkov sindikatu o odtegljaju članarine
Številka: 0712-1/2019/977
Vsebina: Sindikati
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da ima vaš sindikat težave z določenimi delodajalci pri pridobivanju podatkov o tem, za katero osebo so mesečno opravili odtegljaj članarine. Delodajalci se pri tem sklicujejo na Splošno uredbo o varstvu podatkov. Iz navedenega razloga IP prosite za mnenje oziroma navodilo, ali je pogodba o obdelavi osebnih podatkov med sindikatom in delodajalcem ustrezna podlaga za takšno izmenjavo oziroma posredovanje. Prilagate dva izvoda pogodbe in prosite za pregled in morebitne pripombe.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) uvodoma poudarjamo, da lahko IP podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov posameznim upravljavcem osebnih podatkov svetovati, kako napisati statute, pravilnike, pogodbe, obrazce za privolitev, pristopne izjave in podobno. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih poslovnih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Izven posameznega inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka IP torej ne sme preverjati primernosti izbrane pravne podlage, niti namenov ali obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

 

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti sindikat kot upravljavec ustrezno in zakonito pravno podlago. Ta je seveda odvisna od namena obdelave. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden izmed pogojev, določenih v členu 6(1) ali 9(2) Splošne uredbe. Obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodi tudi podatek, ki razkriva članstvo v sindikatu, ureja člen 9 Splošne uredbe, po katerem je obdelava takšnih osebnih podatkov dopustna le v primerih, če je izpolnjen kateri od pogojev, ki jih taksativno določa drugi odstavek tega člena.

 

Za obdelavo drugih osebnih podatkov, ki ne predstavljajo posebnih vrst osebnih podatkov, pa bi v poštev prišle zlasti pravne podlage po 6. členu Splošne uredbe, na primer naslednje:

- privolitev po točki a člena 6(1),

- izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca po točki c člena 6(1) ali

- zakoniti interesi upravljavca po točki f člena 6(1).

 

Sindikat lahko pridobiva določene osebne podatke delavcev neposredno od delodajalca. Splošni okvir za posredovanje osebnih podatkov delodajalca sindikatu predstavlja 203. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR-1), ki določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Prav tako pa je v tem okviru delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Navedena določba ZDR-1 pa ni dovolj določna v smislu določil ZVOP-1, da bi sama zase predstavljala pravno podlago. Navedeno sicer ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti (3. člen ZVOP-1 in člen 5 Splošne uredbe), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov članov sindikata. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih je sindikat upravičen, je torej treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (predvsem zakonske določbe glede vloge sindikata v posameznih primerih npr. obveznost posvetovanja v določenih primerih, možnost zastopanja delavca ipd. in določila kolektivnih pogodb). 

 

V zvezi z dopustnostjo obdelave osebnih podatkov za namen odtegovanja članarine pa IP pojasnjuje naslednje. Kot že navedeno, je obdelava tovrstnega podatka dopustna le v taksativno določenih primerih, med drugim bodisi na podlagi izrecne privolitve za enega ali več določenih namenov (točka a) člena 9(2)) bodisi če je obdelava potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka b) člena 9(2)). Prav tako ni nobenega dvoma, da lahko sindikat te podatke obdeluje za svoje člane v skladu s točko d člena 9(2) Splošne uredbe, ki določa, da je dopustna obdelava posebnih vrst osebnih podatkov, ki jih v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

 

Na podlagi tretjega odstavka 207. člena ZDR-1 zagotavlja delodajalec na zahtevo sindikata v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Delavec lahko plačuje sindikalno članarino na dva načina, in sicer tako, da jo plačuje sindikatu neposredno sam ali pa tako, da tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine zagotavlja delodajalec. Če se delavec odloči za slednjega, plačila dejansko ni mogoče izvesti brez podatka o tem, v kateri sindikat je delavec včlanjen. To se na podlagi odločitve delavca uredi na zahtevo sindikata, katerega član je delavec, skladno s tretjim odstavkom 207. člena ZDR-1 in v skladu z aktom sindikata. To pomeni, da delodajalec ni upravljavec zbirke osebnih podatkov v zvezi z nakazili sindikalne članarine, ampak zgolj »uporabnik« teh podatkov na podlagi pooblastila delavca v skladu z 9. točko 4. člena Splošne uredbe (pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne).

 

Iz navedenega izhaja, da je sindikat kot upravljavec zbirke tisti, ki mora ob včlanitvi oziroma tudi kasneje, če pride do spremembe, pridobiti ustrezna pooblastila svojih članov za izvajanje plačila članarine preko delodajalca. Potem posameznim delodajalcem, kjer so zaposleni člani sindikata, ki želijo plačevati članarino preko delodajalca posreduje potrebne podatke. Vsekakor je podatek o tem, da je delodajalec nakazilo tudi izvedel del tovrstne obdelave in je smiselno, da se v okviru urejanja načina plačevanja članarine na podlagi pooblastila delavca opredeli tudi način obveščanja sindikata (kot primarnega upravljavca) o posameznih plačilih.

 

Pri podatkih o članstvu v sindikatu je upravljavec podatkov sindikat, upravljavec podatkov o odtegljajih sindikalne članarine od plače pa je delodajalec, sindikat je le »uporabnik« teh podatkov. V primeru posredovanja podatkov o višini odtegljaja plače namreč ne gre za pogodbeno obdelavo osebnih podatkov (Glede usmeritev v zvezi s pogodbeno obdelavo vas napotujemo na smernice IP s tem v zvezi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_pogodbeni_obdelavi_web.pdf).

 

Če so izpolnjeni pogoji za zakonito izvajanje obračuna in plačevanja sindikalne članarine na podlagi osebne privolitve oz. pooblastila za izvajanje plačila članarine preko delodajalca, je pravna podlaga za pridobitev podatkov, delavčeva osebna privolitev za plačevanje članarine oziroma pooblastilo, iz katerega izrecno izhaja upravičenje za pridobitev teh podatkov. Eventualno se zdi, da bi pravno podlago za obdelavo, v primeru, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za zakonito odtegovanje zneska članarine preko delodajalca, lahko predstavljala tudi (f) točka prvega odstavka 6. člena, saj ima sindikat zakoniti interes, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za pravilno nakazovanje članarine.

 

Glede vašega zaprosila za pregled pogodbe o obdelavi podatkov IP pojasnjuje, da izven konkretnih inšpekcijskih postopkov posameznim upravljavcem osebnih podatkov ne more svetovati, kako napisati pogodbo o obdelavi podatkov. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih poslovnih subjektov za njihovo poslovanje.

 

Ob tem pa vas napotujemo na spletno stran IP, kjer so razvidna (https://www.ip-rs.si/vop/) že sprejeta mnenja IP glede ključnih vprašajih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov članov sindikata in glede obveznosti sindikata v zvezi z varstvom osebnih podatkov (npr. mnenje št. 0712-3/2018/2781, idr.).

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

 

Pripravila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka