Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.04.2019
Naslov: Vprašalnik glede zdravstvenega stanja pri zobozdravniku koncesionarju
Številka: 0712-1/2019/965
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da vam je administratorka pri zobozdravniku koncesionarju dala v izpolnitev vprašalnik, v katerem se zahtevajo vaši podatki glede zdravstvenega stanja, o tem, kdo je vaš osebni zdravnik, podatki o zdravilih, ki jih jemljete. Prilagate navedeni vprašalnik. Zanima vas, ali je to v skladu z zakonodajo.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da konkretne presoje glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru neobvezujočega mnenja ne more opraviti, temveč to lahko stori zgolj v postopku inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju bo IP predstavil relevantno zakonodajo, ki predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zdravjem. Osebni podatki v zvezi z zdravjem sodijo med posebne vrste osebnih podatkov, ki jih zaradi svoje občutljive narave posebej ureja člen 9 Splošne uredbe.

 

Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00,  47/15 in 31/18; v nadaljevanju: ZZPPZ) v svoji prilogi opredeljuje zbirke, ki jih vodijo izvajalci zdravstvenih storitev, vsebino in namen zbirk ter način dajanja podatkov in rok hrambe. Pod zaporedno številko 1 je opredeljena zbirka osnovne zdravstvene dokumentacije, ki jo vodijo izvajalci zdravstvenih storitev, in lahko vsebuje naslednje podatke o pacientu: EMŠO, številko zdravstvenega zavarovanja, ime in priimek, genogram, zakonski stan, izobrazbo, poklic, naslov stalnega bivališča, naslov začasnega bivališča, telefon, diagnozo, datum stika, načrtovane stike, številko zdravnika, terapijo, napotitev, vzrok začasne dela nezmožnosti, vzrok smrti, zavarovalniški status, razlog obravnave, socialno anamnezo družine ter načrt zdravstvene nege.

 

Izvajalci zdravstvenih storitev imajo na podlagi izrecne določbe tretjega odstavka 4. člena ZZPPZ pravico iz Centralnega registra prebivalstva brezplačno dobiti naslednje podatke: EMŠO, ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, prebivališče in vrste prebivališča, državljanstvo, zakonski stan, šolska izobrazba, EMŠO matere, očeta, zakonca in otrok, datum in podatki o dogodkih, spremembah ali popravkih. Preostale podatke lahko izvajalec pridobi neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo (prvi odstavek istega člena).

 

Tako Zakon o pacientovih pravicah  (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju ZPacP) v tretjem odstavku 44. člena predvideva, da je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve. To pomeni, da načeloma ni nobenih ovir za to, da podatkov, ki jih vsebuje vprašalnik, ne bi bilo mogoče pridobiti na podlagi izrecne privolitve pacienta.

 

Zakon o pacientovih pravicah v 54. členu tudi določa, da je pacient za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe med drugim dolžan:

-        dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno obravnavo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,

-       obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem.

 

Nadalje Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB) v 48. členu določa, da zdravnik ni odgovoren za potek zdravljenja pacienta, kadar:

  • zdravniku navaja neresnične podatke o svojem zdravstvenem počutju;
  • se ne ravna po navodilih zdravnika;
  • ne sodeluje pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.


Omenjena določba sicer ne govori izrecno o tem, da zdravnik osebne podatke (podatke o »zdravstvenem počutju«) pridobiva od pacienta, pač pa na posreden način predvideva, da pacient zdravniku za potrebe zdravljenja navede podatke o svojem zdravstvenem počutju.  

 

Na podlagi povedanega lahko povzamemo, da je končna odločitev o razkritju posebnih vrst osebnih podatkov (oz. osebnih podatkov o zdravju posameznika) v rokah pacienta, tako kot je tudi privolitev v zdravstveno oskrbo prepuščena popolni avtonomiji pacienta. Ob zavrnitvi, nepopolnih ali neresničnih navedbah je tisti, ki nosi morebitne (zdravstvene) posledice, samo pacient.

 

Z vidika predpisov s področja varstva osebnih podatkov je popolnoma nepomembno, ali pacient podatke sporoči (razkrije) preko vprašalnika, ali pa jih sporoči v osebnem pogovoru z zdravnikom in jih potem ta zapiše v zdravstveno dokumentacijo. Namreč način izpolnjevanja, vsebina odgovorov ter odločitev o tem, ali bo pacient vprašalnik sploh izpolnil, je izključno v rokah posameznega pacienta in je s tem ločena od vprašanja dopustnosti zbiranja podatkov. Za učinkovito zavarovanje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem v sami dokumentaciji pa je odgovoren upravljavec.

 

IP vas nadalje napotuje na že objavljeno mnenje, v katerem smo odgovorili na podobno vprašanje. Mnenje je dostopno na spletni povezavi:

 

IP nazadnje še pojasnjuje, da ima vsak posameznik, katerega osebni podatki se obdelujejo, na podlagi 12. in 13. člena Splošne uredbe pravico od upravljavca osebnih podatkov zahtevati osnovne informacije v zvezi z obdelavo (npr. na kateri pravni podlagi se obdelujejo osebni podatki, kdo jih obdeluje, koliko časa se hranijo). Na zahtevo posameznika se te informacije lahko predložijo ustno.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP